Regrata, trdožive trajnice, ki raste skoraj povsod, ni težko prepoznati, saj ima žagasto narezane šilaste liste. Najbolj okusen oziroma najmanj grenak je, preden zacveti in travnik spremeni v krasno, sončno rumeno preprogo. Verjetno ni treba posebej poudariti, da mora biti kraj nabiranja kar najbolj oddaljen od avtomobilskih in tovarniških izpuhov. Regratove poganjke odrežemo tik nad korenino, tako da ostanejo v šopku. Listi bodo v hladilniku v zaprti posodi počakali dan ali dva, sicer pa za shranjevanje niso primerni.
Peneča se pijača iz cvetov
V prehrani in zdravilstvu so uporabni tudi korenina, cvetovi in popki ter celo sveži peclji. Ti imajo najprej grenak okus, a ko jih žvečimo nekaj časa, postanejo slajši. Takšen naravni žvečilni gumi je najbolj primeren za odrasle, saj lahko pri otrocih povzroči drisko in slabost. Nekoč so iz regrata pogosto izdelovali pivu ali penečemu se vinu podobno pijačo. Avtorici tega članka je lani nenačrtovano uspel podoben podvig, potem ko je v hladilniku dlje hranila sirup, skuhan iz regratovih cvetov, sladkorja in limonovega soka. Zvok po odprtju zamaška stekleničke ni bil prav zelo drugačen od tistega, ko odpremo pivo, tekstura tekočine je bila rahlo penasta z obilo zlatih mehurčkov, okus pa zanimiv – grenko-sladek.
Preberite še: Kako nabirati, sušiti in uporabljati regratovo korenino.
Ohranja vitalnost, čisti kri
Presni regrat nedvomno sodi med najpomembnejše ljudske zdravilne rastline oziroma živila. Ohranja vitalnost, izboljšuje presnovo, prebavo, čisti kri, lajša revmatska in ledvična obolenja, znižuje krvni sladkor in preprečuje težave s kožo, saj vsebuje železo, kalcij, kalij, cink, magnezij in vitamine B, E, C in D. Regrat ima izjemno moč, da telesu pomaga okrepiti zlata vredno sposobnost samozdravljenja.
Pod zob malo drugače
Običajno regrat za uživanje pripravimo tako, da dobro očiščenemu zelenju poleg polivke dodamo jajca ali še topel krompir ali oboje ter slanino, pogosto pa tudi ocvirke. Prav tako velja poskusiti druge, manj znane recepte. Sveže liste denimo jejmo podobno kot rukolo ali jih nasekljane dodajmo v maso za omleto, v narastke, zelenjavno juho, omako ali iz njih izdelajmo pesto. Ta nastane tako, da v sekljalnik poleg regratovih listov denemo še česen, parmezan, olivno olje, pinjole ali sončnična semena in sol. Posušeni lističi regrata so uporabni kot začimba ali v čajnih mešanicah. Korenino izkopljemo jeseni, jo narežemo in jo prav tako uporabimo za pripravo čaja. Nekateri pa koreninice podušijo kot zelenjavno prilogo. Cvetne popke lahko prav tako popražimo, saj njihov okus spominja na gobe.
Preizkusite še tradicionalni dolenjski recept za regratovo solato.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: