Znanstveniki z ameriškega inštituta za zdravje (NIH) v zvezni državi Montana so ugotovili, da lahko virus sars-cov-2 na kartonu ostane tudi do 24 ur. Na površinah iz plastike ali nerjavečega jekla pa tudi do dva oziroma tri dni, piše britanski BBC. Tako dolgo bi lahko virus preživel na kljukah, laminatnih delovnih površinah ali drugih trdih površinah. Na bakrenih medtem umre že v štirih urah.

Eden od vodij študije Vincent Munster je ob tem izpostavil, da ti podatki kažejo na velik pomen higiene rok in razkuževanja površin. Raziskave so namreč pokazale, da je možno z dezinfekcijo z od 62- do 71-odstotnim alkoholom novi koronavirus deaktivirati v eni sami minuti. Zelo učinkovita so tudi belila. 

Preberite še: Kako lahko sami doma izdelamo razkužilo

Koliko časa novi koronavirus preživi na oblačilih in drugih površinah, ki jih je težje razkužiti, še ugotavljajo. Vpojna naravna vlakna bi lahko virus hitro posušila, meni Munster. »Domnevamo, da se zaradi poroznega materiala hitro posuši in zadrži na vlaknih,« je povedal. Preučujejo tudi še vpliv temperature in vlage na sars-cov-2.

So pa ugotovili, da lahko kapljice, ki nastajajo pri kašljanju, v zraku ostanejo nekaj ur. Virus lahko tako v klimatskih sistemih brez filtrov preživi le približno dve uri. Ko človek enkrat zakašlja nastane do 3000 kapljic, navaja BBC. 

V različnih državah se medtem farmacevtska podjetja trudijo iznajti cepivo za koronavirusno bolezen covid-19. 

V ZDA so s testiranjem cepiva na ljudeh pričeli včeraj, če bo uspešno, bo za širšo javnost dostopen šele najmanj čez 18 mesecev. 

V Rusiji si cepivo prizadeva izdelati državni Inštitut Vektor v Novosibirsku, kjer so med drugim delali tudi na cepivih za ebolo. Tam prototip zdravila trenutno testirajo na živalih, najbolj učinkovitega pa nameravajo predstaviti v juniju. 

Velike upe pa javnost polaga v nemško biofarmacevtsko podjetje CureVac, ki je leta 2014 osvojilo prvo spodbujevalno nagrado EU za inovativnost na področju tehnologije cepiv. Razvilo je novo tehnologijo, s katero je mogoče doseči stabilnost cepiv brez hlajenja. Če bi jo bilo mogoče uporabiti pri hitrem odzivanju na koronavirusno bolezen 19, bi to zagotovilo proizvodnjo na milijone odmerkov cepiva z nizkimi stroški. Podjetje že razvija cepivo, s kliničnim testiranjem naj bi začelo do junija letos, podpira pa jih tudi Evropska komisija, ki jim je danes ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za razvoj in proizvodnjo cepiva proti koronavirusu v Evropi.