Vaše predavanje nosi naslov Kako preboleti ločitev. Obstajajo kakšni univerzalni nasveti za to, ali je od posameznika odvisno, kako bo šel skozi proces? 

Pravzaprav obstaja univerzalni nasvet, vsaj sama ga tako dojemam in predajam naprej mojim strankam v Svetovalnici. Ta je, da si vzamemo bolečino, žalost in jezo, ki spremljata spoznanje izgube ob ločitvi za odličen motivator, ki nas lahko sčasoma in ob delu na sebi pripelje do svoje notranje nove in nadgrajene osebnosti. Spoznamo in naučimo se o sebi to, da smo močnejši, kot se nam je morebiti zdelo, in da smo ob soočanju z izgubo nabrali tudi cel kup modrosti, da v bodoče ne bomo ponavljali enakih napak. Vsaka izkušnja pa je, kot vemo, neprecenljiva. 

Razvajeni smo in menimo, da bi se vsi okoli nas morali vrteti tako, kot mi pričakujemo ali zahtevamo. Ko pride do prvih nesporazumov v zvezi, nekateri že hitijo k odvetniku za ločitve. 

Koliko škode lahko pri ločitvi naredijo zunanji dejavniki? Recimo nasveti prijateljev/ic, družine? Včasih namreč slišimo, da ljudje krivijo druge, za razdor njihovega zakona. 

Ko smo občutljivi, ranljivi in šibki spričo močnih razdirajočih čustev in ko nimamo poguma sprijazniti se z ločitvijo oziroma razhodom, smo odprti in dovzetni za različne vplive bližnjih ljudi, ki nam seveda želijo dobro, a žal ne poznajo resničnega ozadja in dinamike, ki se dogaja v razpadajočem partnerskem odnosu. Zato verjetno res lahko včasih doprinesejo k prehitri ali nepremišljeni odločitvi, ki morebiti sploh ni naša, temveč je posledica sugestij drugih. Prav zato pa smo strokovnjaki za odnose tisti, ki lahko z nevtralne pozicije in brez čustvene vpletenosti res pomagamo paru na razpotju, kasneje pa tudi že ločenim posameznikom, kako naprej osmisliti življenje po izgubi in ločitvi.

Zakaj se ljudje v zadnjih letih tako ukvarjamo z odnosi? Danes je namreč mnogo več samskih ljudi, kot nekoč, vendar pa o ljubezni in partnerstvu neprimerljivo bolj filozofiramo. Smo povsem izgubili neke instinkte, kako se obnašati drug z drugim, ali preprosto zahtevamo več?

Zahtevamo več in bolj. Nismo več zadovoljni zgolj s nasveti naših babic, v smislu, "potrpi, saj bo že kako". Tempo življenja je hiter, oblikujemo si bližnjice na namizju naših računalnikov in pametnih telefonov, enako želimo na hitro osmisliti tudi odnose. A naš emocionalni svet ima svoje zakonitosti, proti katerim ne moremo, četudi bi naš um želel. Razvajeni smo in menimo, da bi se vsi okoli nas morali vrteti tako, kot mi pričakujemo ali zahtevamo. Ko pride do prvih nesporazumov v zvezi, nekateri že hitijo k odvetniku za ločitve. Svetujem, da si sami odgovorimo, ali smo res pripravljeni na sodelovanje in kompromise, brez katerih pač ne gre v partnerskem odnosu. Pa še ena drobna resnica obstaja: preveč analiziranja in preveč globokega razmišljanja včasih tudi škodi. Izgubi se lepota spontanosti.