Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v minulem mesecu maju zabeležil več domačih gostov kot v istem obdobju lani: »V turističnih nastanitvenih obratih je bilo v maju 2019 več kot 500.000 prihodov turistov in več kot 1,1 milijona turističnih prenočitev. Prihodov in prenočitev domačih turistov je bilo v tem mesecu več, prihodov in prenočitev tujih turistov pa manj kot v maju 2018. Prihodov domačih turistov je bilo v maju 2019 skoraj 119.000 ali 12 odstotkov več, njihovih prenočitev pa skoraj 308.000 ali skoraj pet odstotkov več kot v maju 2018. Prihodov tujih turistov je bilo skoraj 383.000 ali dva odstotka manj kot v maju 2018, njihovih prenočitev pa več kot 841.000 ali šest odstotkov manj kot v istem mesecu prejšnjega leta. Tuji turisti so opravili več kot 73 odstotkov vseh turističnih prenočitev.« Največ gostov maja 2019 je bilo iz Nemčije, Avstrije in Italije.
Od Hrvaške do Bosne in Hercegovine
Splošni podatki prvih petih mesecev leta 2019 sicer kažejo, da je bilo v Sloveniji skoraj 1,9 milijona prihodov turistov in več kot 4,6 milijona njihovih prenočitev, kar je za štiri odstotke več prihodov in tri odstotke več prenočitev kot v istem obdobju prejšnjega leta. Kar zadeva prebivalce Slovenije, so se v letu 2018 odpravili na več kot 4,5 milijona zasebnih potovanj, to je sedem odstotkov več kot v letu 2017. Več kot polovico teh potovanj je bilo opravljenih v tujini. Daleč največkrat obiskana država na zasebnih potovanjih v tujino je bila Hrvaška (61 odstotkov), sledijo ji Italija (sedem odstotkov), Avstrija (šest odstotkov) in Bosna in Hercegovina (pet odstotkov).
Kraljujejo naše zdraviliške in gorske občine
Po besedah mag. Livije Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije (STO), ki se prav tako sklicuje na podatke SURS, so domači gostje po zadnjih podatkih najpogosteje prenočili v zdraviliških občinah, sledijo jim gorske in obmorske občine ter Ljubljana in druge mestne občine. Pri tujih turistih je vrstni red malce drugačen, saj so na prvem mestu gorske občine, drugouvrščena je Ljubljana, potem šele obmorske, zdraviliške in mestne občine. Verjetno k priljubljenosti Slovenije kot turističnega cilja precej prispeva tudi to, da je med 163 državami po indeksu globalne varnosti iz leta 2018 enajsta najbolj varna država na svetu, predvsem kar zadeva terorizem. Vse od leta 2010 se že skokovito povečuje število prihodov in prenočitev tujih turistov, medtem ko so domači gostje približno enako navdušeni. »Lani so bile med domačimi turisti v poletni sezoni najbolj priljubljene občine Ankaran, Bohinj, Brežice, Izola, Kranjska Gora, Moravske Toplice, Piran in Podčetrtek. Podobno velja za vse leto, ko lahko dodamo tudi Ljubljano,« pojasni mag. Kovač Kostantinovičeva. Po podatkih SURS iz letošnjega leta sicer prvo trojico občin z največ prenočitvami gostov z vseh koncev pričakovano sestavljajo Ljubljana, Piran in Bled.
Vsak dopust v Sloveniji je prijeten
Dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, profesor in avtor več kot 60 knjig, pravi, da je že njegov poklic takšen, da največ hodi po Sloveniji, seveda pa tudi drugod po svetu: »V času dopustov ni nič drugače, saj se ukvarjam z življenjskim slogom prebivalcev Republike Slovenije. Pred leti je bila v Nemčiji velika turistična kampanja pod geslom Dopustujmo doma. Tako so navajali prebivalce, da so odkrivali svojo deželo in državo. Glede na to, da je poznavanje Slovenije izredno šibko, tudi kar zadeva znamenitosti in posebnosti oziroma kulturno in naravno dediščino, bi bilo smiselno v prihodnosti nekaj energije vložiti tudi v to. Zame je vsak dopust v Sloveniji prijeten. Občasno me kdo vpraša, katera pokrajina ali značilna jed je zame najbolj vabljiva. Prav vsaka po svoje! Prekmursko gibanico seveda najraje jem v Prekmurju, žganci s kislim mlekom prijajo v brunarici pod Špikovo skupino, na Primorskem kakšna dobra zelenjavna enolončnica itd.«
Odklop od neumnosti
Tistim sonarodnjakom, ki trdijo, da je Slovenija premajhna in v njej zato ni kaj dosti videti, dr. Bogataj odgovarja: »To je tipičen izgovor. Dejstvo je, da ljudje pogosto ne vidijo vrednot in dragocenosti, ki jim ležijo pred lastnim pragom. Slovenija je lahko izjemno zanimiva, to lahko trdim na podlagi konkretnih izkušenj, ki jih nimam malo. Pa še vedno znova slišim za kakšen predel ali zadevo, ki je ne poznam. Ne predstavljam si, da bi šel na dopust kam, kjer le ležiš na plaži in se sončiš, kar tako ali tako ni zdravo. Dopust je namenjen temu, da se odklopiš od vsakdanjih napetosti in neumnosti, ki jih je več kot preveč, ter se sproščeno predaš sprejemanju nečesa, kar pogosto vidiš prvič.«
Narobe razumljen stik z naravo
Etnološko gledano, če se ozremo v preteklost, nekoč nekdo, ki je živel na kmetiji, ni potreboval dopusta, saj ga je že vsakdanji stik z naravo, pa čeprav je zelo garal, hkrati napolnil z energijo. »Kadar danes govorimo o stiku z naravo, to razumemo povsem narobe. Naši predniki so klasičen primer tega, kako v resnici živeti z njo, spoštovati štiri letne čase, ko se v povezavi s tem spreminjajo tudi oblačilni videz, prehrana, odnosi med ljudmi itn. Danes živimo z naravo s pomočjo blagovnih znamk; zlasti ob koncu tedna opazujem ljudi, ko tekajo po gozdovih. Kdo teka? Ne ljudje, temveč blagovne znamke,« je hudomušno kritičen dr. Bogataj, ki podrobneje razloži: »V siceršnjem razvoju človekovega odnosa do narave, kot ga razumemo danes, je imelo v zgodovini glavno vlogo razsvetljenstvo, pa tudi rousseaujevski pogledi na vračanje k njej. Tudi slovenski prebivalci mest so zlasti v 19. stoletju začeli ob koncih tedna hoditi v naravo. Takrat so postale priljubljene obmestne gostilne, kamor so meščani odhajali na kosilo. Poznam primer znanega gostilničarja z obrobja Ljubljane, ki je svoje goste konec tedna s kočijo prevažal do svoje gostilne in nazaj. Danes imamo za to taksije,« se nasmehne. »Pa mislimo, kako zelo smo napredni.«
Recept za najboljši oddih
Nekateri ljudje so dejansko najbolj srečni, če ostanejo doma, kjer skrbijo za svoje živali, rastline, ljudi ali pa gredo kvečjemu na obisk do sosednjega kraja in je to zanje dovolj velik dogodek oziroma sprememba. Torej ne zato, ker bi se bali oditi kam drugam ali pa zaradi pomanjkanja denarja? »Seveda, zlasti kmečko prebivalstvo je pogosto vpeto v takšno obliko, da gredo nekateri ob nedeljah ven na kosilo ali pa si skuhajo doma in nato sedejo v avto, ki sicer ves teden stoji zloščen v garaži, ter se kam odpeljejo,« opaža dr. Bogataj in doda: »Dejstvo pa je, da čedalje manj poznamo svoje najbolj primarno kulturno okolje. Tudi če ostanemo doma, imamo ogromno možnosti, da gremo kaj pogledat naokoli.« Kakšen naj bi bil recept za odklop od siceršnje rutine, kar je bistvo dopusta? »Rešiti se vsega, kar je birokratsko in politično, ter se hkrati posvetiti vsemu, kar uvrščamo pod zdrav način življenja. To so temeljna izhodišča oziroma vodila.«
Sprostitev brez teatra
V hlepenju po kar najbolj kakovostnem oddihu ni nujno, da se podamo v sredo množice. Naš sogovornik etnolog se strinja: »Kar zadeva le naše glavno mesto, sem trdno prepričan, da se veliko Ljubljančanov sploh še ni sprehodilo po odlično urejenih pešpoteh ob Ljubljanici. Menim, da je izjemno sproščajoče že, če sedeš na Plečnikove stopnice ob Ljubljanici in se zazreš v reko. Ne potrebuješ reflektorjev in režiserjev oziroma nekega teatra. Znati bi morali uživati ob najbolj preprostih stvareh. Včasih, ko mi preseda pisanje, stopim k oknu in gledam našo lipo, kako lepo raste. Nekaj časa jo gledam, nato pa grem naprej delat.«
Odprimo oči!
Po prepričanju dr. Bogataja je Slovenija kot turistična postojanka najlepša zato, ker se v njej stikajo evropski alpski, mediteranski, panonski svet in sosednji Balkan: »To je adut Slovenije! Dostikrat slišim tujce, ko rečejo, v kakšni izjemni deželi živimo, ko imamo toliko različnih stvari na tako majhnem ozemlju in le kako je to mogoče. Zato, ker so se v teh svetovih stoletja ustvarjale in razvijale različne kulturne oblike. Po drugi strani je škoda, da kopiramo številne svetovne neumnosti, denimo jezik, kulinariko, navade iz drugih okolij, kako naj bi se zabavali ipd. Iz leta v leto smo manj pristno inovativni, ker smo postali takšni papagaji. Prav je, da vemo, kako nekaj poteka denimo v ZDA, a mi moramo najti svoje načine. Kako odpreti oči in videti, v kako lepi deželi živimo? Vsaj dva izvira sta za odpiranje oči. Eden je šolski, drugi družinski. Pri obeh pa je bistvena vzgoja.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: