Ingver

Pikantna korenina vsebuje snovi, ki zavirajo vnetja in spodbujajo izločanje želodčnega soka, sline in žolča, preprečujejo slabosti in krepijo delovanje črevesja. Napihnjenost lahko povsem odpravimo, če uživamo ingver, saj spodbuja prebavne organe k boljšemu delovanju. Z nekajmesečnim uživanjem svežega stebla ublažimo tudi vnetne procese, značilne za revmatična obolenja, otrdele in zatečene sklepe. Seveda je najučinkovitejši svež. Vsebuje 80 odstotkov vode, izmed vseh blagodejnih sestavin velja izpostaviti encim zingibain, ki telesu pomaga razgraditi beljakovine.



Črna redkev

Redkev odpravlja napenjanje in občutek napihnjenosti, ki ju povzročajo obloge škodljivih bakterij na sluznici prebavil. Pozimi uživamo črno redkev, ki je po okusu ostrejša zaradi gorčičnega olja, ki ima v svoji sestavi tudi žveplove spojine, zato pospešuje izločanje toksinov in presnovo preveč zaužitih maščob. Med vso zelenjavo je črna redkev najbogatejša z rudninami, posebno s kalijem, magnezijem in železom. Če črno redkev pojemo ob rdečem zelju, bomo imeli manj vetrov.



Česen

Česen je znan kot odličen baktericid in antiseptik. Nepogrešljiv v njem je alicin – to je snov, ki deluje kot naravni antibiotik. Če z uživanjem ne pretiravamo, poživlja prebavo, utrjuje črevesno sluznico, pospešuje gibanje črevesja in preganja vetrove. Njegova največja moč pa je v tem, da blaži vnetja prebavil in zavira čezmerno množenje bakterije kandide v črevesju in tudi v nožnici. Znano je, da lahko z njim odstranimo parazite v črevesju. Česen jih ohromi in tako jih laže izločimo iz telesa. 



Banana

Mnogi, ki jih tarejo napenjanje, bolečine in vetrovi, nimajo čezmerne količine črevesnega plina. Živila, ki so bogata s kalijem, kot so banane – prav tako avokado, kivi, pomaranča – preprečujejo zastajanje vode v telesu tako, da uravnavajo količino natrija, ki je skrit v večini sodobne predelane hrane. Banane vsebujejo tudi topne vlaknine, ki lahko olajšajo ali preprečijo zaprtje, kar je eden od vzrokov za napihnjenost. En rumeni sadež dopoldne bo pomagal vzpostaviti ravnovesje; sploh pozimi, ko je domačega sadja manj.



Artičoka

Zaradi svojih lastnosti je vsestransko uporabna. Mesnata cvetna glavica ima sicer nekoliko bolj trpek okus, za zdravje so uporabni tudi spodnji zeleni listi in korenine. V njih so sluz, čreslovina, cinarin, provitamin A, vitamina B in C ter rudninske soli. Povrtnina je bogata z inulinom. Artičoka poživlja izločanje vode iz organizma, odpravlja tudi prebavne motnje, kot sta napihnjenost in siljenje na bruhanje, slab zadah, zaspanost po obroku, napenjanje in bolečine v trebuhu.