Vem, v prehitrem tempu živimo, skoraj za vse družinske in partnerske odnose in obveznosti smo oblikovali navade in rutino, ki nam olajšajo izzive, ter tako varčujemo z energijo in časom. Bolj ali manj je vsak dan podoben prejšnjemu, vse se zdi enako, tako da nam res ne pride na misel, da bi kdaj pohvalili drug drugega ali partnerju iz srca rekli, kako ponosni smo nanj in kako ga občudujemo.



Čas za vdih

Menim, da se je pomembno tu pa tam ustaviti, si pogledati globoko v oči, si vzeti čas zgolj za vaju, se objeti, se pogovarjati in si v iskrenem dialogu tudi povedati, kako srečni smo, da lahko živimo z njim oziroma z njo, da smo ponosni in spoštujemo osebo, s katero delimo življenje. Seveda tisti pari, ki živite v odnosu, polnem jeze, obtoževanja, zlorab vseh vrst in nasilja, prevar in razočaranj, berete te vrstice z nejevero in odporom.

Obstajajo pari, ki sicer občasno pozabijo na medsebojno nagrajevanje ljubezni z besedicami pohvale, pa smo se doslej že naučili, da je tudi to lahko močno lepilo odnosa. Oglasi se par z dvema osnovnošolskima hčerkicama. Ena je posvojena, druga je genetsko njuna. Za obe sta se nadvse namučila, a sta si res želela otrok in nobena ovira jima ni bila previsoka. Gospod je uspešen lastnik podjetja in prinaša domov kar zajeten prihodek, obenem pa čuti strast do letal in je zaradi svojega hobija pogosto na različnih koncih sveta. Doma ostaja žena, ki je vzgojena v skromnosti in pridnosti, skoraj sama vzgaja deklici, od katerih ima ena motnjo pozornosti in ne zdrži dolgo pri miru.


PREBERITE ŠE: Manj analiziranja, več veselja 



On telefonira

Že nekaj časa se ne slišita več, se ne pogovarjata in živita drug mimo drugega, čeprav se imata še vedno močno rada. Gospod obožuje svoji princeski, a kaj ko pride domov, pa še vsaj uro do dve telefonari, ko ureja službene obveznosti, žena pa si obupno želi, da bi se vsaj malce posvetil njej in otrokoma. Ko ga prosi in tečnari, naj že enkrat pusti telefon, ji pove že petstotič, da zaradi njegovega dela lahko one živijo v relativni blaginji in zakaj ni za to nič hvaležna. Žena je na robu moči, izčrpana je tudi zaradi stresnega poklica, ki ga opravlja, in tudi nosi domov kar zajetno plačo. Da ne omenjam gospodinjskih opravil, ki ne čakajo.

Vzgojno žal tudi strižeta. On obleče in opremi deklici za rolanje, so že pri vratih, da vsi trije odidejo na zrak, ko to ni po volji ženi in mami, ker je imela druge načrte in hoče preprečiti pohajanje. Skregata se, deklici pa pred vrati v čeladah in ščitnikih čakata, kaj se bo zgodilo in kdo bo zmagal. Nehote si vzgojno nagajata in minirata avtoriteto drug drugega, ker ne pomislita na to, da bi se prej sama dogovorila, kakšen je načrt za danes, jutri, prihodnji vikend in tako naprej.


PREBERITE ŠE: Se počutite, kot da vas nihče ne sliši?



On pogreša pohvalo

Gospoda boli tudi to, da nikoli v vseh teh letih ni slišal od žene besedice pohvale za svoje delo in denar, ki ga prinese domov. Pravi, da bi bil najbolj srečen človek na svetu in v vesolju, če bi njegova žena kdaj izrecno pohvalila njegove uspehe, prizadevanje in trud, da svoji družini omogoči lepo in ugodno življenje. Pravzaprav od nje pogosto dobi kritiko, zakaj da je brez njene privolitve kupil televizor ali kolo. Njemu se to zdi noro, saj je menil, da bo navdušena nad novostmi v hiši, a ona ga hitro polije z besedami, da je vzgojena tako, da ni potrebe po novem in boljšem in lepšem televizorju, dokler stari še dela. In enako na primer s kolesom. On izgubi vso voljo, ne želi se več truditi, saj doživi le odpor in kritiko. 



Žena našteva napake

Žena mu očita, da mu več pomeni materialnost kot čas in odnosi, ki jih potrebujejo ona in otroka. Da ne ceni in spoštuje njenega dela doma, vzgoje, napornega učenja z deklicama, da se nanjo opira bolj ali manj njegova družina, ker ga res pogosto ni doma. Debelo jo je gledal, ker prej ni pomislil na to, da je ženi sami težko. Pravzaprav sta oba začela drugače gledati drug drugega, ko sem ju prosila, naj res iskreno prisluhneta bolečini, ki jo nosita v srcu. Domenili smo se in sta dobila vajo za doma, da se vsak dan pogovarjata osredotočeno zgolj na drugega, ko gresta punci spat in so televizija, telefoni in računalniki ugasnjeni. Prosila sem ju, naj najdeta pohvale za drobne stvari in opravila drug pri drugem vsak dan posebej, da ni nič samoumevno, da začneta ceniti in spoštovati ves trud, čas, energijo in ljubezen, ki jih oba dajeta v družino in odnos. Gospa se je potrudila in je moža iz srca zmogla pohvaliti, kar se je njemu zdelo res super, on pa ji je že znal in zmogel izpovedati hvaležnost, ker ljubeče in s polno truda skrbi za otroka in za to, da je vse urejeno, ko pride izčrpan domov.


PREBERITE ŠE: Kako prisluhniti partnerju?



Stopimo korak nazaj

Pripravljenost partnerjev, da vsak stopi nekaj korakov iz svojih togih prepričanj, je prava pot k oblikovanju novega zavezništva, ki je nujno v partnerskem odnosu kot tudi na področju vzgojnih izzivov, ko morata skupaj kot starša delovati do otrok. Tudi pri opisanem paru se je kmalu zgodil korenit preobrat, tudi hiperaktivna deklica se je začela umirjati ter se bolj privijati k staršema, ker sta bila umirjena in ljubeča drug do drugega.

Da, tako je, odnosi so vedno večplastni, dinamika med družinskimi člani je nevidna sila, ki posamezne člane druži ali oddaljuje in od spoštljive in naklonjene komunikacije je odvisno, kako uspešni boste v svojih odnosih. In kar še vedno velja, pa je težko sprejeti: nikogar ne moremo prisiliti v nič, če sam noče. Oblikovati je treba kompromise, iskati srednje poti in si biti naklonjeni, predvsem pa slišati drug drugega, pa lahko partnerska barka neha nasedati na vsako čer, ki pogleda iz viharnih voda odnosa. 


*Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.