Ne vmešavajte se v bratov zakon

Zelo dobro razumem vašo željo, da bi imeli pristne in čustveno tople odnose z družino vašega brata. Verjetno sta tesno povezana z iskreno bratovsko oziroma sestrsko ljubeznijo, ki se je med vama razvijala od otroštva in je prestala tudi naporno obdobje adolescence. Tedaj se lahko zgodi, da se bratje in sestre, ki so si bili kot otroci zelo naklonjeni, naenkrat oddaljijo in se včasih nikoli več ne zbližajo. Nekateri se namreč razvijejo v tako različne osebnosti, da enostavno ne najdejo več skupnih točk, ki bi jih povezovale. Če stike kljub temu ohranijo, so zgolj formalni in brez prave vsebine. Običajno so le vzorec vedenja, ker je v navadi, da se sorodniki obiskujejo, ali pa jih vzdržujejo iz občutka dolžnosti do staršev.

Ker sta z bratom ohranila ljubeč odnos, ki vam pomeni vrednoto, je naravno, da si želita ostati blizu, negovati stike in odnos razvijati. Oba sta odrasla in sta si ustvarila vsak svojo družino. To nikakor ni ovira, da ne bi ohranila stikov in čustvene vezi. Odnos, ki je med vama, bi se ob ugodnih okoliščinah lahko razširil na vajina zakonska partnerja in otroke. To je tisto, kar želite: zdrave in pristne sorodniške vezi, odnose, ki bi obogatili vse vpletene. Da bi se zgodba lahko nadaljevala tako, kot ste nakazali, bi vaša pobuda morala doseči pozitiven odziv na drugi strani, a žal se to ni zgodilo. Svakinji ste se poskusili približati z odprtostjo, dobronamernostjo in spoštovanjem, trčili pa ste ob zavračanje. Njeno vedenje je lahko posledica nerazrešenih notranjih konfliktov. Verjetno je sama s sabo zelo nezadovoljna, morda je na enem ali več življenjskih področjih doživela oziroma še doživlja prikrajšanost. Čeprav ima pogoste stike s svojo mamo in drugimi sorodniki, to še ne pomeni, da so ji starši v mladosti dajali dovolj ljubezni, da bi se lahko razvila v čustveno zrelo mlado žensko. Če ji primanjkuje samozavesti, nima razvitega občutka lastne vrednosti in ima slabo samopodobo, potem ne more sprejeti niti sebe, kaj šele, da bi se zbližala z vami. V odnosu do vas se ji porajajo manjvrednostni občutki.

Iz prvega dela vašega pisanja veje zadovoljstvo nad življenjem, ki ga živite. Zadovoljni ste sami v sebi in s partnerskim odnosom med vami in možem, otroka vas osrečujeta. Že to je dovolj, da vam svakinja zavida. Poleg tega ste morda imeli lepše otroštvo, ste dosegli višjo stopnjo izobrazbe ali imate boljšo službo, mogoče ste materialno bolje preskrbljeni in ste fizično privlačnejši. To je nekaj vzrokov, ki lahko vzbujajo zavist. V odnosu do vas se kažejo v zavračanju, nespoštljivem vedenju, obrekovanju, zaničevanju, sovražnosti, lahko tudi v besedno agresivnem vedenju in podobno. Verjetno se vaša svakinja ni sposobna spoprijeti s sabo in svojimi težavami, zato ste ji prišli prav, da lahko v vas projicira vse negativne občutke, ki jih občuti sama do sebe. Ker vas ne more sprejeti, mora razvrednotiti vaše odlike, da opraviči vedenje do vas. Tako zavaruje sebe in vzdržuje lažno samopodobo, ki ji govori: »Jaz sem v redu.«

Kaj se skriva v njeni duševnosti, ne morem vedeti z gotovostjo, morda je tako, lahko pa je vzrok tudi drugje. Pravzaprav to niti ni tako pomembno. Zavedajte se, da vaša svakinja ravna tako, ker drugače ne more. Ali bo kdaj sposobna priznati svoje težave in jih preseči, ne ve nihče. Zato sprejmite stanje tako, kot je, ne drezajte vanjo niti ne vznemirjajte brata. Lahko mu sicer omenite občutek, da je preveč podrejen ženi in tašči, vendar mu to povejte obzirno in le enkrat. Zavedajte se, da lahko sočloveku pomagamo le takrat, ko se sam zave svojih težav in si želi pomoči. Kakor koli že, vaš brat je odrasel moški, odgovoren za svoja dejanja. Ženo si je izbral sam in če ga imate radi, spoštujte njegovo odločitev in se ne vmešavajte v njun odnos. Ohranite stike z njim in mu ničesar ne očitajte.