Ne padita v past dolgega, mučnega, dragega in nerazumnega pranja umazanega perila na sodišču

Odgovarja:

Domnevam, da z ženo nista sklenila posebne pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero bi spremenila zakoniti premoženjski režim, zato bodo v vajinem primeru prišla v poštev pravila o zakonitem premoženjskem režimu.

V tem trenutku ste verjetno še zelo pod vplivom čustev, razočarani in jezni zaradi tega, kar se vam je zgodilo, in najbrž nepripravljeni na sporazumno razdelitev skupnega premoženja, a bi vam svetoval prav to: da namreč potem, ko bosta zadevo prespala in ko se bodo čustva počasi umaknila razumu, trezno in zrelo pristopita k sporazumu o delitvi skupnega premoženja. Če ne zaradi drugega, že zaradi vajinih otrok. V nasprotnem se vama namreč zna zgoditi »Vojna zakoncev Rose« – dolgotrajno, mučno, drago in nerazumno pranje umazanega perila na sodišču: ne padita v to past!   

Zakon sicer vsebuje jasna pravila v povezavi z delitvijo skupnega premoženja. Če se bosta torej odločila skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja, bosta morala še prej skleniti sporazum o obsegu tega skupnega premoženja, ki je sestavni del (glavnega) sporazuma o delitvi skupnega premoženja.

Preden bosta ugotovila vajina deleža na tako ugotovljenem skupnem premoženju, bosta morala ugotoviti morebitne dolgove in terjatve glede tega premoženja (hipoteka, terjatve vajinega skupnega podjetja ipd.). Pri delitvi skupnega premoženja se sicer šteje, da sta deleža na njem enaka, a lahko vsak od vaju dokaže, da je prispeval k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju, pri čemer se neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju ne upošteva.

Če sporazuma glede deležev na skupnem premoženju ne bosta mogla doseči, pa bo o tem – kot rečeno – odločalo sodišče. To upošteva vse okoliščine, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, skrb za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Golo dejstvo, da vam je bila žena nezvesta, se načelno pri delitvi skupnega premoženja ne upošteva, razen če bi nezvestoba neposredno vplivala na skupno premoženje. Drugače povedano: če bi vam denimo uspelo dokazati, da ste morali prav zaradi ženine nezvestobe (denimo njenih pogostih odsotnosti od doma, zanemarjanja nalog v skupnem podjetju) bolj skrbeti za otroke, več delati v skupnem podjetju, bolj skrbeti za dom ipd., potem bi bila lahko nezvestoba razlog za drugačno »matematiko« delitve skupnega premoženja, sicer pa ne. Zapisali ste, da je žena sicer dobra mama pa tudi sicer zelo marljiva in sposobna, zato menim, da boste zgolj zaradi njene nezvestobe težko uveljavljali večji delež na skupnem premoženju.