Po razhodu se mi je življenje naenkrat ustavilo

Prebolevanje je proces

Hvala za vašo odkritost, zaupanje in pogum, da vam je uspelo odkrito spregovoriti o svojih težavah. Ste v procesu prebolevanja, in prav to, da ste se odločili in opisali svojo stisko, je del okrevanja po razhodu. Zagotovo vam ni lahko, saj ste izgubili dolgoletnega partnerja, s katerim sta skupaj preživela precejšen del življenja. Prav zaradi tega je prebolevanje takšnih razhodov lahko zelo boleče in dolgotrajno, včasih celo podobno izgubi bližnjega. 

Opisujete, da se počutite izgubljeni, otopeli in da vas prevzema čudna praznina, kot da bi se na neki način oddaljili od sebe, da bi lažje sprejemali svoj vsakdanjik. Pomoč prijateljev in družine zavračate, saj želite sami predelati svoje težave, in iz pisma je čutiti, da vas to še bolj utrjuje v osamljenosti in nemoči. Želite si naprej, pa nekako ne zmorete, vse, kar čutite, je le obup. Vsako prebolevanje konca razmerja je zelo specifično in odvisno od vsakega posameznika posebej – se pravi, da se vsak spoprijema z izgubo po svoje. Dejstvo pa je, da vsako žalovanje oz. okrevanje spremljajo različne faze, ki jih moramo prehoditi, da gremo lahko v življenju naprej. 

Iz vašega pisma je slutiti, da ste svoja čustva nezavedno odrivali in potlačili nekje globoko, v upanju, da bi vam bilo lažje, nehote pa ste ostali v čudni praznini. Da pa boste lahko odšli naprej, si morate najprej dovoliti začutiti vse tisto, kar vam ne dovoli zares živeti. Začutiti jezo zaradi odhoda partnerja, začutiti strah in negotovost pred neznanim, začutiti žalost, ker ste ostali sami. Počutite se zavrženo in osamljeno. Dovolite si izjokati vse tisto, kar se je nabiralo v vas, razjeziti na vse, kar vas je prizadelo. Obenem pa si dovolite pomoč prijateljev in družine. Toliko je ljudi okoli vas, ki vam želi priskočiti na pomoč – ne odrivajte jih. Vsak izmed njih vam je lahko v veliko oporo, če jim boste le dovolili priti blizu. Ne zapirajte se v svoj svet, poiščite stik z ljudmi, govorite o svojih bremenih, čutenjih, željah ... 

Vse, kar čutite, je dovoljeno čutiti. Pojdite korak za korakom, včasih se vam bo morda zazdelo, da napredka ni, a vztrajajte. Proces prebolevanja ni najlažji, je pa to najhitrejša pot k ponovni sreči in življenju, kot si ga želite in zares zaslužite. Včasih pa tudi najboljša volja in prijatelji pri tem ne pomagajo, v tem primeru je priporočljiv posvet pri strokovnjaku, ki vam bo znal ustrezno pomagati. Želim vam veliko poguma in sreče!