Vsak je svoje sreče kovač
Ko se poročimo, sklenemo tudi, da si bomo stali ob strani, si pomagali in se spoštovali, in to ne glede na to, kako bodo razdeljene naše vloge. Oblika skupnosti, kakršno sta si izbrala, je bila vajina skupna odločitev in vse od začetka sta vedela, da se boste odpovedali svoji poklicni karieri zato, da boste skrbeli za gospodinjstvo, otroke, da bo mož imel oprane in zlikane srajce ter toplo večerjo. Mož naj bi v zameno pridobil dodatni čas, ki bi ga posvečal svoji karieri in služenju denarja, s katerim bi preživljal družino. Družinska idila naj bi bila tako izpolnjena.
Ko ste sprejemali omenjeno odločitev, niste mogli vedeti, da ne boste imeli nobene besede pri vzgoji moževega sina. Dokler je bil manjši, ste verjetno še nekako tolerirali, da mu ni treba nič delati. Ko pa je postajal starejši, ste pravilno ocenili, da bi moral začeti sodelovati pri gospodinjskih opravilih. Če ne zaradi drugega, da bi pridobil delovne navade in znal ceniti trud, ki ga morate vi vlagati v to, da je dom urejen in prijeten za bivanje. Ko ste poskusili uveljaviti svoje vzgojne ukrepe, ste naleteli na odpor in celo nasprotovanje moža.
Drugi vir vaše frustracije je spremenjen odnos moža. Zanj ste nepomembni, kot ste napisali, in tudi če bi mu bili vsak trenutek na voljo, ne bi bilo dovolj. Torej samo to, da se trudite svoj gospodinjski poklic opravljati brezhibno, moža ne zadovoljuje več. Morda k temu prispeva sodoben način sobivanja, za katerega je značilno tudi to, da žene in matere redko ostanejo doma in gospodinjijo.
Vaše nezadovoljstvo se kopiči, vse bolj ste jezni in vso pravico imate tako čutiti. Želite si spremeniti nezdrave odnose, a ne veste, kako. Zavedate se namreč, da ste ekonomsko odvisni in imate zato omejen nabor možnih ukrepov. Nemočni ste, mož pa izkorišča položaj tistega, ki razpolaga z denarjem, kar je skrajno nekorektno. Bistvo sprejete odločitve, da ostanete doma in gospodinjite, je ravno nastanek ekonomske odvisnosti in te mož za nič na svetu ne bi smel izkoriščati.
Nič niste omenili, da ste mu omenili svojo stisko. Če tega še niste storili, potem o njej ne more vedeti nič. Čim prej morate spregovoriti z njim o tem, kako se počutite. Če se ne bo želel pogovarjati in bo le zamahnil z roko, se ne pustite odgnati. Vztrajati morate in ga prisiliti, da vas bo slišal.
Zahtevati morate, da začne »vzgajati« sina. Sinu se namreč dela huda škoda. Permisivna vzgoja oziroma odsotnost vzgoje povzroča nepopravljivo škodo za zdrav razvoj mladega človeka. Poleg tega bo razvil popačen pogled na partnerski odnos in imel kasneje težave pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom.
Pomembno je, da se pripravite na pogovor z možem. Spregovorite o svojih bolečih čustvih in se izogibajte analiziranju, kaj jih je povzročilo in kdo je za to kriv. Če bo mož začutil, da krivite njega, se bo postavil v obrambni položaj in vsaka plodna komunikacija bo onemogočena. Če vam s pogovorom ne bo uspelo in se ne bo pripravljen pogovarjati o spremembah, začnite razmišljati o bolj odločnih ukrepih: lahko mu denimo napoveste, da si boste začeli iskati službo. Seveda pa morate v tem primeru imeti izdelan načrt in trden sklep, da boste to tudi uresničili, če v kratkem ne bo spremembe. Če boste možu znali pokazati, da mislite resno, bo prisiljen začeti o težavi resno razmišljati.
Upam, da vam bo uspelo izboljšati okoliščine!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: