Z življenjem ravnajte spoštljivo

Odgovarja:

V svojih pričakovanjih do moža ste realni. Seveda je prav, da oče pomaga hčerki po svojih močeh, res pa je, da mora znati poskrbeti tudi zase in za novo družino. Nekatere starše ločitev obremeni z močnimi občutki krivde do otrok, ki se jih zelo težko znebijo. Morda to velja tudi za vašega moža. V vsakem primeru je ločitev poraz. Nihče se ne poroči ali živi v partnerski zvezi z namenom, da ne bi bila uspešna. Prav vsi si želimo doživljati zadovoljstvo, radost, povezanost, zaupanje, intimnost in še vse tisto, kar ljubezen je. V zveze vstopamo, ker smo prepričani, da nam bo v življenju bolje, kot če bi živeli sami. Želimo si družinskega življenja in otrok. Radi bi bili dobri starši in uspešni partnerji. Kadar se pričakovanja in želje iz kakršnega koli vzroka ne uresničijo, to vodi v krizo, ki se nemalokrat konča z ločitvijo. Otroci so pri ločitvah najbolj ranljivi, to vemo vsi. Kljub temu je mnogo staršev čustveno premalo zrelih in povzročajo otrokom še dodatno trpljenje s tem, ko jih uporabijo kot sredstvo za medsebojno obračunavanje. Prav nasprotno so nekateri zmožni videti le tisto, kar so jim slabega povzročili z ločitvijo. Ne zavedajo se, da je za otrokov čustveni razvoj škodljivo, če živi v družini, kjer je priča različnim vrstam nasilja ali kjer so odnosi hladni, odtujeni, lahko tudi sovražni. V tem primeru starši skozi doživljanje lastnega neuspeha v partnerskem odnosu doživljajo sebe tudi kot nesposobnega, ne dovolj dobrega roditelja. Zato se trudijo na vse pretege dokazati nasprotno. Otroke razvajajo v materialnem smislu, jim vse dovolijo, do njih se vedejo servilno, tako kot vaš mož do hčere, in se zanje nerazumno žrtvujejo. Vse to počnejo zato, da bodo od njih pa tudi od okolice dobili potrditev, da so dobri starši, čeprav so se ločili. V takih primerih so otroci prav tako žrtve, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Na tej stopnji je morda obtičal tudi vaš mož. Želi si življenja z vami, ne zmore pa vas ljubiti, ker je čustveno suženj svoje hčere. Prav to je tisto, kar vas najbolj boli. Hčeri je v vsakem trenutku na razpolago, v vas se ni sposoben vživeti. Ne čuti vaših potreb, želja, hrepenenj. Prav malo mu je mar za to, če si želite otroka. On si ga ne, ga že ima in mora mu služiti. Vaše trpljenje in potrpljenje nimata smisla. Predlagajte mu obisk pri strokovnjaku. Če ne bo sprejel vašega predloga, pa razmislite, kaj počnete s svojim življenjem. Ravnajte z njim spoštljivo.