Ključ je v tebi

Poskusiva takole, ljubica. Vesolje je veliko. Velika verjetnost je, da smo Zemljani ena od milijonov naprednih civilizacij. Ampak, spet, vesolje je veliko, kot sem rekla, in predvidevajmo, da je razdalja med dvema takima civilizacijama vsaj dvesto svetlobnih let. Kar pomeni, da tudi če oni drugi vedo za nas in so nas z res naprednimi teleskopi sposobni videti, vidijo Zemljo, kot je bila pred dvesto leti. Torej, ne vidijo ne mene ne tebe, temveč francosko revolucijo pa Napoleona, ki je ravno takrat vkorakal v Ljubljano. Tako da ... Razen če si sposobna potovanja v času, se skozi oči vesolja še rodila nisi. Mirno lahko izključiva vprašanje, ali je vesolje pozabilo nate, ok? Vesolju si relevantna toliko kot tebi tur na zadnjici profesorja matematike v srednji šoli tvojega domačega kraja. Ne premišljuješ veliko o njem, a ne?

Zdaj pa k horoskopom. Hm, kako naj ti povem, da ne boš preveč razočarana. Horoskopi vedno pišejo, da so na vidiku spremembe, ker jih običajno berejo tisti, ki so tako na tleh, da je vsaka kraca znak upanja. Kar pomeni, da imaš probleme, ki bi jih jaz raje reševala s psihoterapijo ali šentjanževko (prozac je menda razprodan), ampak pustiva to. Glej, če niti v horoskopu ne bi pisalo, da prihajajo spremembe (na bolje), potem bi se morali ljudje kot ti odločiti, da vzamejo življenje v svoje roke in prevzamejo odgovornost zase in svoje ravnanje, ampak to vendar ne gre. Kam pa bi prišli, če bi se vsi nehali smiliti sami sebi?! Tako da, ljuba deklica, morda ni pravo vprašanje, ali je vesolje pozabilo nate, bistveno vprašanje je, kdaj si ti pozabila nase.