Strah pred izgubo obljublja kar koli
Spoštovani bralec,
lepo je imeti ob sebi prijatelje, s katerimi gradimo odnos od malega. Še posebej, če skupaj paralelno vsak od nas ustvari lastno družino, kjer vladata harmonija in soglasje, mar ne? A človeški odnosi so sila pisani in pestri, polni preobratov, emocij, nians in ravni doživljanja, ki so pogosto iracionalne, gnane z vsebinami nezavednega in s tem včasih sila neprijetne.
Torej, s prijateljem imate lep odnos, a kvari ga posesivna žena. Tako bi lahko na hitro povzeli. Seveda z vidika osebnega odnosa vajino prijateljstvo ni ogroženo, saj sta še vedno v dobri relaciji in drug drugemu v oporo. In vsak nov član skupnosti prinese spremembo: tako je vaša žena prinesla novosti v vajin odnos kot njegova. Prav tako vsak družinski član vnese spremembe: od otrok do domačih živali, četudi gre »samo« za papagaja. In vsak odnos je z novimi vnosi na preizkušnji.
Zdi se, kot da je vajino prijateljstvo na testu: kdo je tisti, ki je kriv za spremembo, je morda napačno zastavljeno vprašanje. Verjetno je mnogo situacij in relacij med ožjimi družinskimi člani in vami botrovalo nekim novim odnosom, ki se šele gradijo. Verjetno vsaka mati posrbi za varnost potomstva in pazi, da mož ohranja z družino stike: tu gre za »obredja«, kot so na primer praznovanja rojstnih dni, obletnic, preživljanje prostega časa in počitnic, kjer so vabljeni le tisti, ki so del »klana«. S tem se družina razloči od ostalih ljudi, ki ne »sodijo zraven«. Vsaka družina ima obrazce vedenja in obrede, s katerimi potrjuje pripadnost. In verjetno ta gospa skuša ohranjati vezi in morda deluje preveč posesivno, zlasti, če mož veliko potuje.
Pišete, da je zaposlena pri znancu le nekaj ur: morda svojo vrednost potrjuje prek otrok in vzgoje ter reda in čistoče. Torej, ženska da tisto, s čimer razpolaga in »trguje« s kapitalom, ki ga ima. Če nima posebne vrednosti v lepoti značaja, dejanj in osebe, le sitnari in vsem greni življenje, če se pošalimo. Zato odrasla suverena ženska razume, da pretirano teritorialno vedenje, »označevanje prostorov« ali ljubosumna posesivnost prej odganjajo kot privlačijo, zato svojega partnerja prepriča drugače. In verjamem, da vas in njega to moti, saj se v imenu ljubezni pogosto tolerira vse mogoče in ženske lahko v odnosu postanejo preveč poslovne in izkoriščevalske, moški pa slabiči brez jaza ali pa za frustrirani odvisniki od iger ali alkohola, ki bežijo pred ženskami.
In tu nastopite vi. Vaš prijatelj mora postati suveren in avtonomen; po opisu sodeč je »povprečen copat«, ki kolegom toži, doma pa se dobrika. Takšna izbira lastne pozicije je malenkostna in polna hinavskih primesi: žena dominira, on pa fantazira o »prostem izhodu« in pogleduje po »policijski uri«, ko se mora vrniti domov. Če odrasli moški potrebuje in tolerira takšen odnos, nima jasno postavljenih vrednot samospoštovanja: takšen človek kljub letom ni zrel. In njegovega problema vi rešiti ne morete.
Vprašanje ljubosumja je aktualno: ljubosumni izpadi enega ali drugega spola so zaviti v meglo in sprenevedanje; kdorkoli je ljubosumen, se običajno prikrito bori za lastno pozicijo in ta čustva preobleče v »ljubezen, »skrb« in podobne manipulativne izgovore. Strah pred izgubo lahko nadene katero koli masko, izreče kar koli in obljubi prav vse.
Kakšen pa je vaš odnos do žene? Kaj prijatelju prigovarjate oziroma kakšna je vajina skupna agenda? Vajin cilj? Odnosi so vselej na preizkušnjah in ljubezen kot srčna nit povezuje tam, kjer ostala čustva zatajijo. Predlagam, da se s prijateljem odkrito pomenita in čim bolj jasno ovrednotita vajine vložke in prejemke. Nič na tem svetu ne uspeva, raste in cveti, če dajanje in prejemanje nista uravnotežena. In če nam okolica sporoča, kar opisujete, neko vlogo pač sami odigramo. Verjamem, da si bosta znala naliti čistega vina. Srečno obema!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: