Hči je čustveno podhranjena

Ne prepustite se malodušju in ne vrzite puške v koruzo, preden ste se sploh zaželi boriti. Dogajanje v vaši družini temelji na nekaj napačnih predpostavkah, zato se vse bolj zapleta in trud, da bi se stanje izboljšalo, pelje v nasprotno smer. Vajina hči res lahko zaide, ne zavedate pa se, da tudi vidva s svojim odnosom in ravnanjem nista na pravi poti. Če upoštevam, kako ravnata s hčerko, sta njena odziv in vedenje razumljiva. Raste in razvija se ob avtoritarnem očetu, ki kot vzgojno sredstvo uporablja verbalno in čustveno nasilje pa tudi telesno mu ni tuje. Vi kot mama in kot njegova žena se mu ne upate postaviti po robu, pravite celo, da se ga sami včasih še vedno bojite.

Otrok naredi vse, da si pridobi ljubezen staršev. Vaša hčerka je odraščajoče dekle, ki se pogumno upira tiranskemu očetu, hkrati pa beži od doma, ker ga ne doživlja kot okolje, kjer bi lahko zadovoljila svoje čustvene potrebe po varnosti, sprejetosti in ljubezni. Zato je raje s prijateljicami in s svojo družbo. Tam se dobro počuti, ker jo vrstniki sprejemajo in dobi potrditev, da je v redu taka, kot je, kot človeško bitje, kot ona sama. To je tisto, česar ji najbolj manjka doma. V skupinah mladostnikov je veliko posameznikov, ki so čustveno podhranjeni, tako kot vaša hči. In od tod do opijanja ali uporabe prepovedanih substanc res ni daleč. Pogosto se začne z opijanjem ob koncu tedna, in to še pri osnovnošolcih. To je v naši družbi poznan pojav, ki se ga ne obravnava dovolj resno.

Morda za hčerko še ni prepozno. Odvisno je predvsem od vaju, koliko bosta zmogla pogledati vase, se odpreti in spoznati svoje zmote. Čustveno klimo v družini ustvarjajo starši. Starševska ljubezen naj bi bila brezpogojna. To pomeni, da imamo radi svojega otroka takega, kot je, z vsemi njegovimi posebnostmi. To mu tudi pokažemo z nežnostjo, pozornostjo do njegovih potreb, tako, da si vzamemo čas za pogovor, za biti skupaj in se imeti lepo. Ljubezen je tudi to, da mu znamo od malega pa do odraslosti postavljati meje, ko je treba. Vse to je vaša hči pogrešala in še vedno pogreša.

Tako kot ravnata s svojimi čustvi in drug z drugim, je jasno, da tudi vama ne more biti dobro. Tam, kjer so nasilje, strah, nadvlada, podrejenost, ni prostora za zdrav odnos, ni spoštovanja ne ljubezni. Do zdaj se nista zmogla soočiti s tem dejstvom, zato sta hčerko izbrala za grešnega kozla v družini in nanjo valita odgovornost za vajin slab odnos. Soočita se z realnostjo in takoj poiščita strokovno pomož. Potrebujete jo vsi trije.