Z dekletom sta žrtvi njene brezvestne matere

Odgovarja:

Precej časa je minilo, odkar ste napisali pismo, zato ste se verjetno že pozanimali o pravnem vidiku vašega problema in si pridobili pravno mnenje. Verjetno je vaša morebitna hči zamudila rok, v katerem bi še imela pravico do tožbe na ugotavljanje očetovstva, njena mati pa nima od njene polnoletnosti v zvezi z njo nobenih pravic več. Formalnopravno je zadeva najbrž jasna in ste jo že pospravili v predal.

Glede na medosebne odnose pa je dogodek grobo posegel v vaše življenje in načel vaš duševni mir. Razburkal vam je vest in v vas so se začela porajati vprašanja in dileme, na katere nikoli niste niti pomislili. Ustrašili ste se, da bi vse to lahko ogrozilo partnersko in družinsko srečo, ki vama jo je z ženo uspelo ustvariti. Zbali ste se za otroka, kako bi se odzvala, ker sta v občutljivem obdobju adolescence. Postavili ste se torej v bran družine in vrednot, ki jih živite. Žena vam je izkazala vso podporo, zaupanje in ljubezen s tem, ko vam je rekla, da bo sprejela vsako vašo odločitev. S tem dejanjem vam je najbolj, kot je lahko, olajšala okoliščine, v katerih se niste znašli po svoji krivdi. Ravnanje ženske, ki je bila nekdaj vaše dekle, je podlo. Opraviti imate z osebo, ki ne ve, kaj je vest. Če je njena hčerka res tudi vaša, jo je najprej kot kukavičje jajce podtaknila možu, vas pa že v začetku oropala možnosti biti oče svojemu otroku. Za temeljni človeški odnos med očetom in otrokom je torej oropala oba, vas in hčerko.

Tudi če ste biološki oče temu dekletu, je normalno, da jo doživljate kot tujko, ker vam je bila odvzeta priložnost, da ob njej doživite očetovsko vlogo. Ne oče ne mati se ne naredita, temveč postaneta ob tem, ko za otroka skrbita, ga negujeta in hranita, brezpogojno sprejmeta, mu dajeta občutek varnosti in ljubezni. Verjetno tudi vi poznate ljudi, ki so postali dobri starši otrokom, ki so jih posvojili, na drugi strani pa srečamo biološke starše, ki niso sposobni skrbeti za svoje in jih včasih celo zapustijo. Ženska, ki je bila nekoč vaše dekle, se kar štiriindvajset let ni spomnila, da je morda svojo hčer prikrajšala za očeta. Ali ste se vprašali, kakšen motiv jo je nenadoma navedel na to? Pravite, da se je pred kratkim ločila od moža alkoholika. Zdi se mi, da jo zelo zanima materialna korist, če ste vi oče njene hčere. Pri tem se je verjetno precej uštela, tudi zato, ker je hči že polnoletna, vendar kljub temu ne odneha s svojimi manipulacijami. Zanjo so ljudje le predmeti, s katerimi manipulira, torej jih uporablja v svojo korist. Pri tem nima nobenih zadržkov vesti, niti do lastne hčere. Njena skrb zanjo in celo solze so velika laž, so le igra.

Tej ženski niste ničesar dolžni in tudi dekletu ne. Poleg materialnih dobrin lahko drugim podarimo le to, kar čutimo. In če ničesar ne čutimo, nimamo kaj dati. Zato čustva ne morejo biti zapovedana, ne morejo biti dolžnost. Dane morajo biti okoliščine, da se lahko razvijejo in v odnosu zaživijo. Tudi vi ste temu dekletu tujec, čeprav ste morda njen biološki oče. Kakšno je bilo dekletovo otroštvo, ne vemo. Zadovoljno in srečno ob takšni materi in očetu alkoholiku najbrž ne.

Za konec še ena misel, ki se mi vsiljuje. Verjetno sta oba, dekle in vi, žrtvi njene brezvestne matere. Tudi dekle ni pri vsej stvari nič kriva. Ne poznate je in ne veste, kako razmišlja in čuti. Ni nujno, da je podobna svoji materi. Morda bi vam bilo vseeno lažje, če bi jo spoznali? Mislim, da vaša otroka nista ogrožena, in ko se boste odločili, jima boste povedali zgodbo. Otroci so pogosto bolj zreli, kot si mislijo njihovi starši.