Pred vrati je znova valentin, prvi spomladin, ki ima ključ do korenin. Po ljudskem prepričanju se na 14. februar, ki je v legendo zapisan kot dan, ko je sv. Valentin umrl mučeniške smrti, začnejo poljedelska in vinogradniška dela. Toda god priljubljenega svetnika, ki naj bi bil sposoben čudežno ozdraviti številne bolezni, so v srednjem veku začeli povezovati tudi z ljubeznijo in izkazovanjem čustev. Po stoletjih, ko so se pri nas ptički ženili predvsem na gregorjevo 12. marca, nam je globalizacija z zahoda prinesla tudi zelo razsipniško valentinovo. 



So čustva pristna?

Na praznik zaljubljencev izrazito prevladuje rdeča, od srčkov, vrtnic, plišastih igrač, embalaže, v kateri se skrivajo romantično zasnovane slaščice. Rdeča je barva krvi, življenja, a tudi strasti in ljubezni, ki naj bi 14. februarja zasenčili vse drugo. Pa je to res? In ali je to sploh potrebno, nam dajo misliti strokovnjaki, ki opozarjajo, da je v kakovosten in predan partnerski odnos treba vlagati vsak dan. »Verjetno se vsi strinjamo s tem, da ljubezni ne gre praznovati in pozornosti izkazovati le en dan v letu, šteje jih tudi ostalih 364. Na nekatere pare pa seveda tudi ta dan vpliva povezavalno. Vsaj takrat si morda vzamejo kakšno uro več zase,« pojasnjuje Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka. »Če je ljubezen med dvema tudi sicer pristna, bo pristno izkazovanje tudi na ta dan. V kolikor čustva v odnosu niso pristna, pa bo tudi darilo na valentinovo ali več skupnega časa kot nekakšna obveznost, morda celo nujno zlo. In seveda je takrat večja možnost, da pride v ospredje predvsem potrošniška nota valentinovega – lažje je namreč nekaj kupiti, kakor si vzeti čas in ga preživeti z nekom, s katerim v odnosu ni vse urejeno, s katerim se ne moreš odkrito pogovoriti ipd.« 



Doba hitrih rešitev

Hiter življenjski slog nas sili v hitre odločitve: časa za poglabljanje pogosto ni, tako pogosto izvisijo tudi partnerski odnosi, ki postajajo vse bolj pragmatični, poudarja sogovornica: »Moto, če nekaj ne deluje, zamenjajmo z novim, botruje hitrim, včasih morda prehitrim razhodom ter prinaša pridih partnerskega odnosa v smislu pogodbe, dogovora.« Ne glede na praznike in ne glede na darove je zato za partnerski odnos ključna dobra in redna komunikacija, še sklene sogovornica: »Če se dva pogovarjata, tudi o neprijetnih temah, je rešljivo vse. Dobro se je zavedati, da odnos sam po sebi ni dovolj, tako kot mora vsak vlagati v osebnostni razvoj, da bi žel uspehe na različnih področjih, tako moramo vsakodnevno skrbeti za razvijanje odnosa, se truditi za to, da drugega slišimo, razumemo, upoštevamo, ne da bi se znašli v večjem neskladju z lastnimi občutki ali željami. Morda se sliši naporno, toda če si redno vzamemo čas za iskren pogovor, je ne le izvedljivo, lahko je celo večino časa prijetno. Namesto vrtnic torej raje pogovor!«