»V grob me boš spravil,« je tiho zašepetala Juta in zapustila sobo. Takrat še sama ni vedela, kako blizu je bila resnici.

Ljubezen se je začela v študentskih letih in se nadaljevala po ustaljenih pravilih, brez večjih napetosti: postala sta par, se poročila in imela otroka. Že enajst let živita skupaj, srečo kali samo njena bolehnost. Vedno ji kaj manjka, vedno je slabotna, nerazpoložena in bolna. Komaj zdravniki pozdravijo eno bolezen, že se pojavi druga. Začelo se je z rano na želodcu. Kmalu so ji našli kar 15 žolčnih kamnov, čez dobro leto je obležala zaradi nervozne astme na kliniki, lotil pa se je je še nevrodermitis. Rojstvo hčere je stanje poslabšalo. Ni mogla skrbeti zanjo, ni zmogla najosnovnejšega gospodinjskega dela. Mož jo je sicer podpiral, vendar je vedela, da ne od srca. Bila mu je odveč. Ker ni videla rešitve, si je skušala s tabletami vzeti življenje. Neverjetno, toda poskus samomora je bil njena rešitev. Prišla je v roke izkušenega psihologa, ki je našel resnični vzrok njenih bolezni, in po trimesečni terapiji, ko je prestala najhujše, se je spoprijela z resnico in bila na dobri poti, da sama reši svoje težave.

Veliko bolnikov z duševnimi težavami ima debelo bolniško kartoteko, tekajo od enega zdravnika do drugega in so hvaležni, kadar ti odkrijejo organski vzrok njihovih težav. Dokler pa ni odkrit pravi vzrok, simptomi bolezni ostanejo, pridružijo se jim še novi. 

Telo: izdajalec in rešitelj

Glavni vzrok Jutine bolehnosti je bil odnos do moža, poln strahospoštovanja in zatrtih želja. Nenehno je pritiskal nanjo, vse je najbolje vedel, nikoli ni naredila nič dobro, ni bila deležna nobene pohvale, vedno je bilo vse tako, kot si je on zamislil, želel in ukazal. Navzven je bil njun zakon dober, za takega ga je imela tudi Juta, saj je to obliko sožitja poznala od doma in je bila vajena. Kljub pritisku je bila prepričana, da moža ljubi in ga potrebuje, in se z vso silo trudila, da bi se izognila prepirom.

Neizrečene želje in strahovi pa so našli ventil v njenem telesu. Imela je bolezni, ki jim zdravniki niso našli vzroka. Šele pozneje, ko je bil odkrit pravzrok, so si lahko razložili njeno stanje in povezali bolezni s stanjem duše.

Po rojstvu hčerke je Juta dobila nevrodermitis. Ukvarjanje s hčerko je bilo zanjo nekakšna samoanaliza. Nehote je podoživljala vse zaničevanje, ki ga je podzavestno čutila do sebe in do moža, na površje so priplavali strah, razočaranje in jeza. Zatekla se je v namišljeno zaljubljenost, idealizirala je partnerja, ignorirala stvarnost, se začela umikati svetu in se čez nekaj časa popolnoma zaprla vase. Edini sogovornik ji je postalo lastno telo, ki je pozneje, ko se je bolezen dovolj razvila, prevzelo vlogo izdajalca in rešitelja.



Psihični vzrok bolezni

Stres je oslabil imunski sistem telesa, čustva so bila prek možganov usmerjena na hormonski sistem in od tam so potovala v imunski sistem. Zaradi stresa se je povečalo izločanje hormona kortizona, ki je zmanjšal obrambno moč telesa. Povzročitelji bolezni so imeli odprto pot, celice, ki naj bi skrbele za njihovo uničenje, so bile v manjšini in slabotne.

Če so vzroki bolezni psihični, zdravila samo prehodno pomagajo. Veliko bolnikov z duševnimi težavami ima debelo bolniško kartoteko, tekajo od enega zdravnika do drugega in so hvaležni, kadar ti odkrijejo organski vzrok njihovih težav. Dokler pa ni odkrit pravi vzrok, simptomi bolezni ostanejo, pridružijo se jim še novi, kot se je dogajalo Juti. Najboljši dokaz vpliva duševnosti na telo je, če se znaki pojavijo bliskovito in se iz akutnega stanja kmalu spremenijo v kronično.

Dokazano je, da optimisti manj zbolevajo in hitreje ozdravijo, kar pomeni, da dobra volja vpliva na zdravje, dobre volje pa so srečni ljudje. 

Zlom

Težko je napovedati, kaj resnično pomaga, res pa je, da ne zaleže nič, dokler ne spoznamo sebe in se ne sprejmemo takih, kakršni smo v resnici, in dokler si ne priznamo svojih želja in potreb. Globoko v sebi se vsak človek zaveda, kaj je narobe z njegovim življenjem in sobivanjem, vendar nekateri ne dovolijo, da bi to prišlo na plan. Še sebi nočejo priznati, da je kaj narobe. V takih primerih, denimo kot pri Juti, mora priti do hudega psihičnega in fizičnega zloma. Potem poseže v dogajanje psiholog ali psihiater in to je mnogokrat edina možnost za ozdravitev. Pot je dolga in naporna, vendar večinoma uspešna.



Pogovor zdravi

Prva zapoved, ki jo morajo prizadeti sprejeti, je govoriti, pogovarjati se o svojih težavah s partnerjem, družino in prijatelji. Pogovor zdravi, vzbuja pozitivna čustva, veselje do življenja, krepi samozavest in imunski sistem. Vsak spor, vsako nesoglasje je treba pretehtati, se o njem pogovoriti in ga spraviti iz duše in telesa. Vendar ne v jezi, ne z očitki ali grožnjami. To vzbuja stres in začarani krog se zavrti. Zelo pomembno je tudi, da enakopravno govorita oba udeležena.

Seveda obstaja nevarnost, da se staro stanje vrne. Proti temu ni zdravila, so samo zdrava pamet, trma in želja po normalnem, zdravem življenju. In poštenost. Odkrito si moramo odgovoriti na vprašanja, zakaj smo se skrivali za lepo fasado zakona, zakaj smo popuščali, zakaj se nismo zavzemali za svoja stališča in pravice.


Na kaj vplivajo nesoglasja v partnerstvu? 

Želodec se nam upre, če se v nas nabere dovolj jeze, strahu in bojazni, želodčne težave so posledica neusmiljenega boja za oblast in prevlado. Če boj ne poteka odkrito, če o njem ne moremo govoriti, se upre telo in želodčna kislina dobesedno načenja želodčno sluznico.
Žolčni kamni so telesni znak nakopičene jeze. Od tod tudi ljudski opis jeznega človeka: Žolč je bruhal na …
Astma se pojavi, kadar nam partner jemlje zrak. Vsak napad, razlagajo psihologi, je kot majhna smrt, za katero se skrivajo neizrečene želje in pomanjkanje nežnosti.
Depresije: obup, duševna ohromljenost, poniževanje partnerja, ki o svojih dejanjih noče govoriti in se zapira v svoj svet.
Napadi panike in strahu: kar na lepem se pojavi strah, človek postane paničen, v hujših primerih je prepričan, da je njegovo življenje v nevarnosti. Za tem se skrivata negotovost in nenehno menjavanje razpoloženja in čustev. Mogoče je, da partner stalno grozi, da bo zvezo pretrgal, da bo odšel, ne pove pa vzroka, samo namigne, da on »že ni kriv«.
Nespečnost, slabo spanje kaže na nezaupanje v partnerstvu. Lahko je tudi strah, da je partner nezvest ali da ima kakšno drugo skrivnost.
Motnje hranjenja kažejo na pomanjkanje nežnosti, varnosti in ljubezni.
Težave s hrbtom, napetosti, boleče mišice so lahko posledica prevelike psihične obremenjenosti, prenapornega delovnika, pomanjkanja občutka varnosti ali občutka, da se partner premalo ukvarja z družino ali da zapravlja preveč denarja zase.
Migrene lahko sproži neuvideven partner, ki ga ne zanimajo druge težave, ki gleda skozi ljudi in seveda skozi partnerja.


Res je, da je psiha povezana s telesom bolj, kot verjamemo, vendar ne moremo vseh bolezni pripisovati psihičnemu neravnotežju. Depresije, napadi panike in težave s hrbtenico imajo lahko čisto »naraven« izvor, tudi z angino se navadno okužimo z virusom. Vendar povezava ostaja. Dokazano je, da optimisti manj zbolevajo in hitreje ozdravijo, kar pomeni, da dobra volja vpliva na zdravje, dobre volje pa so srečni ljudje. Seveda pa tudi ti lahko padejo in si zlomijo roko ali vretence.