Kot prvi slovenski ženski tiskani medij v takratnem slovensko govorečem delu avstro-ogrske monarhije je Slovenka izobraženim ženskam omogočila prostor javnega nastopanja in organiziranja. Skupaj je med letoma 1897 in 1914 izšlo pet ženskih tiskanih medijev. Slovenka je obravnavala za tisti čas presenetljivo napredne teme, kot so svobodna ljubezen, ločitev, prostitucija, splav in podobno, je v diplomskem delu Zametki ženskega tiska na Slovenskem na prelomu 19. in 20. stoletja zapisala Irena Žgavc. 

Aktualna volilna pravica 

Ostali tisk, ki ji je sledil, je bil v tem pogledu mnogo bolj zadržan, čeprav je prinašal prispevke o poklicnih uspehih žensk, ženski volilni pravici in drugih pravicah. Avtorica diplomske naloge je iz analiziranih prispevkov zaključila, da je prvi ženski tisk slovensko bralko seznanjal z dosežki ženskega gibanja v tujini, se zavzemal za pravice ženske in jo v določeni meri spodbujal k vključevanju v javno življenje, čeprav je ob tem zanjo predvidel vlogo skrbne matere in gospodinje." Kljub temu, da naj bi se ženske zaposlovale in se šolale na visokih šolah, naj bi bila njihova glavna skrb še vedno namenjena domu in domačemu ognjišču," je ugotovila Žgavčeva.

Revija Slovenka je začela izhajati kot štirinajstdnevna priloga tržaške Edinosti, ki ji je tudi zagotovila finančno podporo, leta 1900 kot samostojni mesečnik. Postala je "vadnica ženskega leposlovnega pisanja": v njej so objavljale Zofka Kveder, Karla Ponikvar Grmek, Elvira Dolinar, Vida Jeraj, Kristina Šuler in druge. Velik del avtoric so predstavljale učiteljice. 

Enakost spolov

Na začetku je prinašala zlasti tekste, ki so se nanašali na nacionalno vprašanje na Tržaškem, in literarne prispevke. Objavljala je tudi prispevke o vzgoji, zdravstvenih vprašanjih, književnosti in umetnosti, dogajanju po svetu, gospodinjske nasvete. Od drugega letnika dalje pa so se začeli pojavljati članki, ki so se bolj eksplicitno zavzemali za enakost spolov, je o reviji zapisal Miha Marinč.

"Slovenka je v konkretnem historičnem kontekstu dala možnost ženskam, da so vstopile v javno sfero. Odpirala je tematike, ki jih drugi mediji niso oziroma so jih obravnavali z vidika moških. Obravnavala je družbeno izkušnjo žensk, vprašanje plačanega dela izven doma, materinstva, gospodinjskega dela, deloma tudi vprašanje volilne pravice žensk," je še zapisal Marinč. 

Emancipacija odgnala bralke

Izhajati je prenehala leta 1902, po tem, ko je na prelomu stoletja z novo urednico dobila radikalnejšo usmeritev z vse ostrejšimi razpravami na temo emancipacije in začela počasi izgubljati bralke. 

Ob 120-letnici Slovenke je Javna agencija za knjigo RS (JAK) in Tržaško knjižno središče pripravilo okroglo mizo. Na njej bodo o protagonistkah tedanjega časopisnega podviga in nasploh prvi generaciji v javnosti aktivnih izobraženk, spregovorile zgodovinarke, Katja Mihurko Poniž, Irena Selišnik, Urška Strle in Marta Verginella.