Slovenske inženirke dokazujejo, kaj vse zmoremo ženske

Naravoslovje, inženirstvo in tehniko v Sloveniji študira približno tretjina deklet. V prizadevanju za še višjo številko je drugo leto zapored potekal dogodek Inženirka leta, ki ga podpira tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Komisija ne izbere nominirank in zmagovalke prvenstveno na podlagi strokovnih dosežkov posameznice, temveč je glavno merilo potencial, da so v poklicu ne glede na starost zgled in navdih mlajšim generacijam žensk. V zlati deseterici so tudi štiri mame. 

Izbor Inženirka leta je del iniciative Inženirke in inženirji bomo!, ki poteka od leta 2012, in sicer v obliki dogodkov na gimnazijah ter v šolskih centrih. Na odločitev, katera posameznica bo med nominirankami in kateri od izbrank pripada zmagovalna lovorika, vplivajo kar štiri žirije od dosedanjih in aktualnih nominirank do učiteljev, dijakov, partnerjev projekta in medijev. Namen izbora je čim bolj učinkovita družbena promocija inženirk kot vzornic mladim. Lani si je naziv prve slovenske inženirke leta, to je za leto 2018, prislužila magistrica elektrotehnike Dora Domajnko, zaposlena v podjetju RLS merilna tehnika. V Evropi na področjih STEM (Science, Technology, Engineering and Mathematics) študira le dobra četrtina deklet, v Sloveniji tretjina. Med glavnimi razlogi, zakaj se ne odločajo za te poklice, so pomanjkanje pravih zgledov oziroma tako imenovana nevidnost žensk inženirk in neustrezne razlage, kako zelo inženirji prispevajo k razvoju družbe.

Po diplomantkah v vrhu Evrope

Po mednarodni raziskavi Rose (The Relevance of Science Education) deklet delo z orodjem in stroji večinoma ne zanima, raziskava Iris (Interests & Recruitment in Science) pa je pokazala, da so ključne osebe, ki vplivajo na izbiro študija pri mladih, matere in kakovostni učitelji, oboji bolj na dekleta kot fante; na te imajo večji vpliv poljudnoznanstveni mediji. Podatki evropske komisije kažejo, da ima Slovenija med vsemi državami Evropske unije v naravoslovju, tehnologiji inženirstva in matematiki največji delež diplomantk. Po vpisih sodimo v evropsko povprečje z izjemo informatičark, kjer smo podpovprečni. Morda je tudi zato naziv inženirka leta tokrat pripadel Aidi Kamišalić Latifić, doktorici računalništva in informatike. Tako ona kot še tri letošnje nominiranke – Nina Lah, Mia Lesjak in Kaja Zupančič – so mame. 

Preberite intervju letošnjo zmagovalko dr. Aido Kamišalić Latifić tukaj. Svoje misli pa nam je zaupalo tudi devet letošnjih nominirank za Inženirko leta.

Ana Robnik, svetovalka za telekomunikacije in skrbnica raziskovalnih projektov v podjetju Iskratel Ne le po izobrazbi, tudi po duši je matematičarka, se nasmehne. Za matematiko jo je navdušil osnovnošolski učitelj, ki je dal učencem streti izjemno trde orehe tako, da jih je hkrati spodbudil k pridobivanju znanja širše od zapovedane snovi. Prav tako so jo navdihnili starši; oče kot mizar praktik in mama s spretnim premagovanjem ovir v poslu. Na karierni poti se je preizkusila v različnih vlogah od razvijanja velikih kompleksnih sistemov do vodenja ekipe in posameznih projektov. Trenutno sodeluje v mednarodnem svetu strokovnjakov in posebno jo osrečuje dejstvo, da lahko vedno znova zadovolji potrebo po inovativnosti in ustvarjalnosti. Pomembno se ji zdi, da vsak inženir pri reševanju težav vztraja in zna najti najboljše rešitve. ➤ Anina misel: »Prepričana sem, da bodo inženirji naredili svet boljši, kar vsi potrebujemo.«

Barbara Bukvič, pooblaščena inženirka v podjetju IBE Vse od osnovne šole pa tudi v gimnaziji so ji bili blizu naravoslovni predmeti. Pri izbiri fakultete so jo vodili družinski zgledi; njen oče je gradbeni inženir. Leta 2003 je tudi sama postala inženirka gradbeništva. Tri leta pozneje so jo zaposlili v podjetju, kjer dela še danes. Izdeluje projektno dokumentacijo za gradbene konstrukcije na področju energetike. Gre predvsem za razdelilne transformatorske postaje in projekte v Nuklearni elektrarni Krško. Po Barbarinem prepričanju so ženske v vseh inženirskih poklicih enakovredne moškim; v tem poklicu si dober, če spoštuješ svoje delo in delo sodelavcev, s katerimi sodeluješ konstruktivno, se strokovno izpopolnjuješ in si samokritičen, prepoznaš svoje omejitve ter se jih trudiš premagati. ➤ Barbarina misel: »Francozi imajo pregovor: če gre gradbeništvu dobro, potem je vse dobro.«

Eneja Osterman, projektna vodja na področju energetskih rešitev v podjetju Interenergo Doktorica tehničnih znanosti s področja strojništva je med študijem veliko let preživela v tujini. Še danes rada potuje, včasih tudi sama, saj se ji zdi, da je tako bolj v stiku z drugimi kulturami in ljudmi. Strojništvo ji je bilo vse od začetka všeč, ker je mogoče znanje praktično aplicirati, zato jo vedno znova pritegne. Rada ima športe na prostem, denimo soteskanje, turno smučanje, kolesarjenje; kolo brez težav popravi sama. Njeno delo obsega v prvi vrsti vodenje projektov za implementacijo energetskih rešitev za zmanjšanje rabe energije. Po njenem prepričanju se inženir ne glede na spol nikoli ne sme ustrašiti izzivov ter mora svoje znanje inovativno uvrstiti v širši kontekst. ➤ Enejina misel: »Ženske s svojo energijo dodamo novo dinamiko, česar se večina podjetij zaveda.«

Kaja Zupančič, avtomatičarka v službi vzdrževanja tovarne v družbi Revoz Žena, mati in diplomiranka fakultete za elektrotehniko je prva in edina ženska v zgodovini podjetja, kjer dela. Veseli jo spremljanje procesa od začetka izdelave avtomobila do trenutka, ko je prvič uporabljen. V avtomobilski industriji je precej robotov, s pomočjo katerih veliko dela tudi sama. V prihodnje bodo službe vse bolj prilagojene robotiki, a verjame, da bodo še vedno nujne človeške lastnosti, zdrava kmečka pamet, intuicija, čustvovanje. Kot ženska v inženirskem poklicu je imela vselej prijetne izkušnje in sodelavci so jo dobro sprejeli, zagotavlja. Pred leti si je želela živeti v tujini, a ko sta prišli ljubezen in družina, so se njene prioritete sčasoma spremenile. Slovenija se ji zdaj zdi pravi dragulj. ➤ Kajina misel: »Inženirke so danes dobrodošle, saj so lahko enako kompetentne kot moški.«

Katja Popovič, razvojna inženirka v podjetju Gorenje Orodjarna Ponosna Celjanka in motoristka ima magisterij inženirke strojništva. Njen oče je prav tako strojnik in že od mladih nog je spremljala, kako popravlja oziroma vzdržuje različne stvari. Podjetje, v katerem dela danes, ji je že kot študentki podelilo kadrovsko štipendijo. Njene delovne obveznosti pretežno v avtomobilski industriji zajemajo numerične simulacije preoblikovanja pločevine. Največji izziv v poslu je zanjo čas oziroma njegovo pomanjkanje, saj ima še veliko neuresničenih idej in projektov. Želi si ustvarjati boljšo prihodnost za človeštvo in se hkrati naučiti veliko novega. Poleg vožnje z motorjem si v prostem času rada privošči pohode v naravo, riše, slika in izvaja jogo. ➤ Katjina misel: »Ženske se morajo v inženirstvu bolj potruditi, dokazati s strokovnostjo in dobrim delom.«

Mia Lesjak, tehnologinja na oddelku brizganja plastike v podjetju BSH Hišni aparati Mama štirih otrok se je po kemijski srednji šoli, ki jo je izbrala po očetovem predlogu, najprej odločila za študij kemijske tehnologije, a ga ni dokončala. Zaposlila se je v Gorenju notranja oprema, kjer se je več kot dvajset let posvečala kemiji, materialom oziroma razvoju izdelkov. Po četrti nosečnosti je začela delati v drugem podjetju, kjer je še zdaj. To ji je omogočilo, da je pri 42 letih diplomirala ter postala inženirka tehnologije polimerov. Meni, da se je treba učiti vse življenje, in kadar ti tega ne omogoča delodajalec, moraš sam slediti aktualnim smernicam, ki so tudi zaradi interneta večinoma na dosegu roke. Po njenih besedah je treba imeti v inženirskem poklicu nujno sposobnost pogleda na težave z različnih zornih kotov. ➤ Mijina misel: »Treba je stopiti iz svojih okvirov, prisluhniti drugim in hkrati verjeti vase.«

Nika Mlinarič, letalska inženirka v podjetju AFormX Ima diplomo in magisterij iz fizike, zaposlena je dve leti. Strastno raziskuje dinamiko tekočin in aerodinamiko. Z delom v letalstvu, kjer je zelo malo žensk, želi biti zgled tudi zaradi svoje mladosti. Že kot deklica je zelo rada reševala miselne izzive, kar so doma spodbujali. Za fiziko se je navdušila po tematskem taboru, kamor je bila povabljena po osnovni šoli; tam je ugotovila, da fizika ni le tisto, kar so se učili pri pouku, temveč je veliko bolj zanimiva. Kot pravi, dela v interdisciplinarni ekipi, povezani gospodarstvom, in neizogibno je združevanje različnega znanja vseh zaposlenih. Verjame, da so lahko dekleta enakovredna moškim na katerem koli področju. Pred kratkim je začela leteti, prav tako se ukvarja z alpinizmom. ➤ Nikina misel: »Vse življenje se je treba problemov lotevati kot izzivov, ki jih moramo rešiti.«

Nina Lah, vodja laboratorija za analizo delcev v družbi Lek Mama dveh najstnikov, diplomirana inženirka in doktorica kemije je več kot desetletje in pol delala v akademskih vodah. Nato jo je poklicna pot zanesla v gospodarstvo, kjer uspešno vztraja že peto leto. Zaveda se, da dela v farmacevtski industriji, ki ima zelo pomembno poslanstvo, po drugi strani pa gre za posel. Že v otroštvu je ves čas navdušeno iskala odgovore na to, kako kaj deluje in zakaj, ter po rešitvi problema občutila izjemno zadovoljstvo. Danes ni nič drugače. Njeno delo v laboratoriju obsega zagotavljanje varnih izdelkov bolnikom ter hkrati hitrejši proizvodni proces. Prav zaradi različnosti med spoloma se ji zdi nujno, da se v vseh poklicih vzpostavi primerno ravnovesje, saj ravno to prinaša najboljše rezultate. ➤ Ninina misel: »Za dekleta, ki se odločajo za inženirski poklic, imam kratek nasvet: Kar pogumno naprej!«

Vildana Sulić Kenk, vodja razvojne skupine v podjetju Fotona Diplomirala je na fakulteti za elektrotehniko in znanje poglobila še z doktoratom znanosti. Dela v podjetju, ki izdeluje laserske medicinske naprave od ideje do končnega izdelka, ter kot predavateljica fizike in elektrotehnike na višji šoli za odrasle. Ima enajst let delovnih izkušenj tako na fakulteti kot v gospodarstvu. Pravi, da je preprosta punca iz Idrije, ki rada potuje in odkriva svet, ljudi, naravo in kulinariko. Že kot deklica je uživala v reševanju matematičnih in logičnih nalog. Vpliv na njeno odločitev za poklic inženirke je poleg učiteljev imel oče, ki sicer ni bil uradno tehnično izobražen, a je znal doma vse popraviti. Njen še neuresničeni načrt je izpolnitev obljube mami, da bo zanjo razvila robotka za vsa nujna gospodinjska opravila. ➤ Vildanina misel: »V inženirskem poklicu si dober, če znaš teorijo prenesti v prakso, saj je ni čez kmečko pamet.«