Po podatkih Eurostata so na stari celini najvarčnejši Švedi, ki prihranijo kar 18,4 odstotka prihodka, za prihranke pa slabo skrbijo v Združenem kraljestvu (5,2 odstotka), še manj pa na Portugalskem (4,3 odstotka).

Kot pojasnjujejo na Statističnem uradu RS (Surs), so 31. oktober določili za mednarodni dan varčevanja leta 1924 na kongresu v hranilnic v Milanu. Namen je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju in polaganju prihrankov na račune pri bankah in hranilnicah, da bi pritegnili čim več varčevalcev, pa so morale biti na tisti dan vse banke odprte!



Začetki bančništva in hranilništva pa v Sloveniji segajo v leto 1820, še pojasnjujejo na Sursu. Takrat je bila ustanovljena Ljubljanska hranilnica, pozneje je vzniknilo še več mestnih hranilnic in zadrug, z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke leta 1900 pa smo dobili prvo bančno ustanovo.

Kot kažejo podatki se razmerje med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi gospodinjstev od leta 2012 izboljšuje. Največkrat se odločamo za klasične oblike varčevanja, torej v vlogah ali pa imamo radi gotovino doma, delnice, investicijski skladi in pokojninske sheme pa še niso tako priljubljeni, toda prav za pokojninske sheme bo v prihodnjih letih zanesljivo vse več zanimanja, delež prebivalstva, starejšega od 65 let, se namreč zanesljivo povečuje.