S prisotnostjo na facebooku postajamo objekti manipulacije

Večina ljudi nima več kognitivnih sposobnosti, da bi razumeli, kaj se v resnici dogaja okrog njih. Spreminjajo se v amorfno množico, čredo ovac. O tem je pisal že filozof Nietzsche, ljudje bodo kot ovce brez pastirja, na mojo grozo se napoved zmeraj bolj uresničuje,« pove dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Kličem ga na zemeljski telefon, mobilnika nima. Ne strinja se namreč z grozljivimi posledicami izkopa koltana v DR Kongo, nujne sestavine sodobnih naprav, moti ga podzavestna stalna pripravljenost, ki jo hočeš nočeš omogoča mobilni telefon. Obenem ceni poglobljeno razmišljanje, odmik v analize in ideje, ki jih je med nenehnim piskanjem – imate novo sporočilo – težko dobiti.

»Voditelji imajo zmeraj radi hedoniste, užitkarje, saj je z njimi laže manipulirati kot z nekom, ki se nagiba k askezi. Tehnologija vse olajša, hitro poiščeš pot, informacijo ali kaj drugega. A to zmanjšuje kognitivne sposobnosti.« - doc. dr. Primož Šterbenc 

Užitek za ceno svobode?

»Posamezniki lahko marsikaj storimo, da bi bil svet drugačen,« nadaljuje, »a ravno tehnologija je tista, ki ljudem preprečuje, da bi začeli o tem resno razmišljati. Obstaja več načinov, kako smo nadzorovani. Prvi je sledenje s telefonom. Drugega so opredelili filozofi frankfurtske šole, ki pravijo, da ljudi izkoriščajo korporacije, a tega sploh ne opazijo. Kapital namreč sugerira posameznikom, naj vsak živi svoj življenjski slog. Ultrafragmentacija in ultraindividualizacija zmanjšujeta možnost, da bi se zbrali in skupaj nastopili proti močnim posameznikom, ki upravljajo družbo. Tretja stvar je hedonizem. Že Max Weber je zapisal, da so bili angleški vladarji iz dinastije Stuart v 17. stoletju v napetih odnosih s puritanci, saj so bili ti zelo samodisciplinirani, zato so vladarji z njimi težko manipulirali. Voditelji imajo zmeraj radi hedoniste, užitkarje, saj je z njimi laže manipulirati kot z nekom, ki se nagiba k askezi. Tehnologija vse olajša, hitro poiščeš pot, informacijo ali kaj drugega. A to zmanjšuje kognitivne sposobnosti. Dokazali so, da si informacijo, ki jo preberemo na papirju, bolje zapomnimo kot na ekranu, na kar je opozoril Miha Kovač s filozofske fakultete. Ljudje si zaradi telefonov zapomnijo vedno manj podatkov.«

»Tudi tehnologija povečuje depolitizacijo, ljudje postajajo vedno večji idioti v pomenu stare grščine, torej idiotos, človek, ki se ukvarja le s svojimi zasebnimi zadevami, ne pa tudi z javnimi, javna sfera ga ne zanima. Mnogi so izgubili smisel, zato poleg ur, ki jih preživijo na družbenih omrežjih, tavajo po nakupovalnih centrih in iščejo kvazipomen.«  

Družba idiotov

A simptomatična odvisnost od tehnologije je tako vzrok kot posledica: »Živimo v zelo anomičnem času, anomija je vsenavzoča, ljudje preprosto ne najdejo smisla. Prva funkcija religije je zagotavljanje smisla, z napredkom sekularizacije pa religija ne igra več iste vloge, kot jo je v preteklosti. Tudi tehnologija povečuje depolitizacijo, ljudje postajajo vedno večji idioti v pomenu stare grščine, torej idiotos, človek, ki se ukvarja le s svojimi zasebnimi zadevami, ne pa tudi z javnimi, javna sfera ga ne zanima. Mnogi so izgubili smisel, zato poleg ur, ki jih preživijo na družbenih omrežjih, tavajo po nakupovalnih centrih in iščejo kvazipomen. Kot je dejal Karel Gržan, nakupovalni centri so postali nove katedrale. Ker ni smisla, se povečujeta občutka osamljenosti in odtujenosti. Družba ne obstaja, temveč, kot je rekla Margaret Thatcher, obstajajo zgolj posamezniki, ki sledijo svojim lastnim interesom, kar močno vpliva na ljudi. Mnogi skušajo osebno tesnobo kompenzirati na družbenih omrežjih, kar je popolna iluzija, ki te občutke le še povečuje.«

Veliki brat je danes odveč

Ogromno posameznikovega časa se meri v všečkih, komentarjih in objavah na družbenih omrežjih. Kljub raziskavam, ki potrjujejo teze, da njihova uporaba načenja samopodobo, spodbuja ustrahovanje in širitev lažnih novic, se le manjšina odpove udeležbi v virtualnem svetu, kjer vladajo posebna pravila. Dr. Šterbenc opaža čedalje več iracionalnosti: »Na socialnih omrežjih se dogajajo stvari, ki bi bile še pred desetimi leti popolnoma nezamisljive. Ves čas smo govorili o strahu pred velikim bratom, danes ga sploh ne potrebujemo, ker ljudje kar sami na družbenih omrežjih razkrivajo podatke o sebi. Gre za pomanjkanje kakršnega koli dvoma oziroma premisleka. Na drugi strani se kaže samodestruktivnost, spomnimo se primera mladostnikov, ki sta vinjena zbrcala svojega prijatelja do smrti, nato posnetek objavila na spletu. Gre za popolno pomanjkanje samovarovanja. Od kod vse to izvira?

»Malokdo se zaveda, da s prisotnostjo na facebooku postaja vedno bolj objekt manipulacije, s katerim lahko močni posamezniki po mili volji manipulirajo.« 

Dokazovanje ni veliko vredno

Direktorjem IT-podjetij je uspel genialen trik, subtilno so vsilila absurdni občutek, da si neviden, če te nihče ne opazi na spletu. Pri tem ljudje pozabljajo, da tisto, kar nas določa kot človeška bitja, ni to, kar razkazujejo na medmrežju, temveč število dobrih dejanj, ki jih naredimo. Ne zavedajo se, da štejejo odgovornost, pomoč drugemu, izpolnjevanje samega sebe, učenje in podobno. Ne razkazovanje, kaj počneš v svojem dnevu,« poudari dr. Šterbenc. »Malokdo se zaveda, da s prisotnostjo na facebooku postaja vedno bolj objekt manipulacije, s katerim lahko močni posamezniki po mili volji manipulirajo. Govorim o enem odstotku ljudi, ki ima v rokah več bogastva, kot ga ima preostalih devetindevetdeset odstotkov ljudi. Po vsem svetu, povsod, brez izjeme, se povečuje neenakost, merjena z Ginijevim koeficientom. Kontinuum med nič in ena se vedno bolj približuje enki, torej ima zmeraj manj ljudi v rokah zmeraj večji delež bogastva. Korporacije vse bolj uveljavljajo svojo voljo, močnejše so kot večina svetovnih držav.«

Dvoličnost se meri v zlatu

Dolg seznam krivic, nebuloz in norosti, ki se v vsakem trenutku dogajajo na planetu Zemlja, ne zmoti posameznikov, ki raje kot dejstvom, s katerimi bi se morali čim prej soočiti, verjamejo propagandi in retuši: »Odlična izhodiščna točka je bil zapis sociologinje dr. Renate Salecl, ki nas je opozorila, da direktorji IT-podjetij ne dovolijo svojim otrokom uporabe tehnoloških pripomočkov, kot so mobitel, tablice in internet, celo od varušk s podpisom zahtevajo, da naprav ne bodo dobili v roke. Zuckerberg in drugi se zavedajo, da bo mladini mnogo bolj koristilo, če se bo igrala v naravi, brala klasične knjige na papirju in podobno. Iz svojih otrok želijo ustvariti elito. Zato vprašam bralce, ali vi sami sebe ne cenite dovolj? Zato pustite šefom iz Silicijeve doline, da po mili volji upravljajo z vami? Nimate ponosa? Gre za veliko hinavščino, na eni strani omejujejo uporabo tehnologije svojim otrokom, na drugi strani v ZDA že govorijo o šoli, kjer znanja ne bo podajal učitelj, temveč kar zaslon oziroma računalnik,« sklene dr. Šterbenc.

»Ne le da ljudje objavljajo neumnosti, od objav postanejo odvisni. Sam sprejemam moderno komunikacijo, a je nič ne pogrešam, če je nimam.« - Nara Petrovič 

Razkošna preprostost

Nara Petrovič, samostojni raziskovalec škodljivih navad, pisatelj in fekolog, je imel civilizacijskih dosežkov tako zelo dovolj, da se jim je v večini prostovoljno odpovedal. V prikolici, kjer je živel, je uporabljal le sončne celice in mini vetrnico, zato je življenje prilagodil novemu ritmu: »Izkoristiš tisto, kar je na voljo, ne moreš izsiliti, česar ni. Hitro začneš razmišljati popolnoma drugače. Gradimo lahko robustno in trdno in nenehno dograjujemo, da se bomo počutili varne. Lahko pa smo sami bolj robustni in čvrsti ter laže shajamo z vsem, kar pride. V Indiji, ob obali reke Ganges, so ljudje vedno živeli v preprostih hiškah iz blata, nato so prišle zidane hiše, zato imajo zdaj, ko reka poplavlja, veliko težav. Prej je prišla poplava, odnesla hišo, nato so si naredili novo hišo s prstjo, ki jo je prinesla voda. To je bivanje v ritmu reke, namesto da mi silimo reko, naj se nam prilagodi.«

»Praktične vidike tehnologije bi bilo vseeno neumno čisto zavreči. Facebook sem začel uporabljati predvsem zaradi velike akcije zbiranja smeti Očistimo svet. Povsod, kamor potujem, vsi uporabljajo družbena omrežja, moram jih uporabljati, da se povežem z ljudmi in spremljam informacije.« 

Nove možnosti povezovanja

»Praktične vidike tehnologije bi bilo vseeno neumno čisto zavreči. Facebook sem začel uporabljati predvsem zaradi velike akcije zbiranja smeti Očistimo svet. Povsod, kamor potujem, vsi uporabljajo družbena omrežja, moram jih uporabljati, da se povežem z ljudmi in spremljam informacije. Obvladam moderno komunikacijo, pred kratkim sem bil na mednarodni konferenci, na kateri se nas je povezalo trideset ljudi v dvorani in trideset prek spleta. Vse je delovalo brezhibno, tehnologijo pa smo uporabili brezplačno! Izhodišče družbenih omrežij je briljantno, saj ti prikroji medij, novice, informacije, interesnemu krogu tebe in prijateljev. Lahko izvem, kaj se dogaja tistim ljudem, ki so mi pomembni. Z izjemno lahkoto delim misli s tistimi, ki jih to zanima, prej sem moral pisati uredniku in čakati na odgovor, hkrati takoj dobim odziv bralcev. Vseeno drži citat, ki je bil sicer izrečen za televizijo, da gre za prvo demokratično kulturo, saj prikazuje tisto, kar ljudje želijo. Težava nastane, ko vidiš, česa si želijo, to je še bolj vidno pri socialnih omrežjih. Ne le da ljudje objavljajo neumnosti, od objav postanejo odvisni. Sam sprejemam moderno komunikacijo, a je nič ne pogrešam, če je nimam.«

»Tehnologiji mnogokrat pripisujemo učinke, ki so v svojem bistvu posledica načina njene uporabe in s tem tudi lastnosti posameznikov. Tako kot potrebujemo več raziskav o negativnih posledicah neprimernih oblik uporabe interneta, potrebujemo tudi več študij in aktivnosti za opredelitev vzrokov takšne rabe.« - doc. dr. Andraž Petrovčič 

Problem je v uporabnikih

Dejstvo je, da tehnologija omogoča marsikaj pozitivnega, o čemer so naši predniki lahko le sanjali. Doc. dr. Andraž Petrovčič s fakultete za družbene vede poudarja zavedanje, da za stanje v družbi ni kriva tehnologija per se (samo po sebi), temveč njeni uporabniki: »Ne pozabimo, da tehnologija v obliki podpornih in ambientnih tehnologij tudi rešuje življenja in povečuje kakovost bivanja posameznikov oziroma jim omogoča uporabo storitev in vsebin, do katerih sicer ne bi imeli dostopa. Vsekakor pa so izsledki študij, ki razkrivajo negativne vplive tehnologije, izziv za raziskovalce, da izboljšajo tehnološke rešitve, za politične odločevalce, da določijo ustreznejše tehnološke standarde, in ne nazadnje tudi za končne uporabnike, da te tehnologije uporabljajo z večjo odgovornostjo do sebe in svoje okolice. Številne študije namreč nakazujejo, da veliko težav ni posledica napak v tehnologiji, marveč napačne uporabe končnih uporabnikov. Nobena nekemična odvisnost najbrž ne vpliva pozitivno na posameznikov socialni in duševni razvoj. Drži pa, da je v razpravah o negativnih vidikih uporabe interneta pogosto nekoliko nejasno opredeljen odnos med vzrokom in posledico. Tehnologiji mnogokrat pripisujemo učinke, ki so v svojem bistvu posledica načina njene uporabe in s tem tudi lastnosti posameznikov. Tako kot potrebujemo več raziskav o negativnih posledicah neprimernih oblik uporabe interneta, potrebujemo tudi več študij in aktivnosti za opredelitev vzrokov takšne rabe.«

»Če dobro pomislimo, kakšne so naše šole? Šolstvo je ves čas v krizi, nikoli ni denarja. Ali za kulturo? Zakaj otroci večkrat ne organizirajo prireditev za ta ali oni praznik, da bi se imeli s čim zamotiti in bi lahko izživeli svojo ustvarjalnost?« - Jerica Mrzel, igralka 

Ne bojmo se iskrenosti

Tudi Jerica Mrzel, igralka, glasbenica in političarka, trdno zagovarja pristop iskanja vzrokov namesto tarnanja: »Ko se pojavi nov fenomen v družbi, morajo ljudje začeti razmišljati o vzrokih, stanju in posledicah. Zato imamo določene ljudi na določenih položajih, od voditeljev do ljudi navzdol po hierarhični lestvici, vsa družba je sestavljena tako oziroma naj bi bila. Zdi pa se, da so ljudje pozabili svoje vloge. Zasvojenost s tehnologijo je enaka zasvojenosti z alkoholom ali čemu tretjemu. Včasih so izjemno radi kvartali, zaradi kvartanja so propadle celotne kmetije! A potem je treba iti v akcijo in se s problemom spopasti. Če dobro pomislimo, kakšne so naše šole? Šolstvo je ves čas v krizi, nikoli ni denarja. Ali za kulturo? Zakaj otroci večkrat ne organizirajo prireditev za ta ali oni praznik, da bi se imeli s čim zamotiti in bi lahko izživeli svojo ustvarjalnost? Najlaže jim je poriniti telefon v roke! Starejše umikamo v domove za starejše, kjer so osamljeni. Sami so tudi otroci, kaj niso ravno oni tisti, ki se lahko ogromno naučijo od starejših? Mi smo vse skupaj prepustili trgu, rezultati so zato takšni, kot so. Treba je doumeti, kako se družba spreminja in zakaj. Najhuje je, ko ljudje rečejo, tukaj se ne da nič spremeniti. Vsak lahko kaj stori, naj bo to le prijazen pozdrav ali lepa beseda. Ali iskreno pove svoje mnenje, zakaj hudiča smo na svetu, če ne za to, da dodamo košček sestavljanke v obliki tega, da smo aktivni? In se upamo boriti za prave stvari?«

Alfa ali epsilon?

Na koncu bodo le aktivnost, odločnost, navdušenje in zavzetost posameznikov izboljšali okoliščine, da bo svet od vseh, ne le od tistih, ki si ga najmanj zaslužijo. Vsak posameznik lahko postane del množice, ki bo spreminjala, namesto le pasivno opazovala. Ni dvoma, da je želja že tu, a kaj ko je treba prej še preveriti, kaj počno prijatelji na družbenih omrežjih ...