Če bi potegnila črto, bi verjetno največji delež odgovornosti pripisala svojim svetovalcem, ki so ji prepovedali, da bi v začetnem delu kampanje odločno oporekala Bernieju Sandersu. Tako piše v svoji novi biografiji What Happened?, kaj se je zgodilo oziroma, bolje, kje se je zalomilo.

Kdo je torej kriv, da je njena zmaga, ki jo je po mnenju opazovalcev še nekaj mesecev pred volitvami imela tako rekoč v roki, šla po zlu? No, delno, a zgolj delno, je kriva tudi sama, a mnogo več masla na glavi imajo drugi, je prepričana Clintonova, ki ji je tako ključ Bele hiše ušel že drugič. Sama da je podcenjevala protikandidata, zdajšnjega predsednika Donalda Trumpa, toda druge okoliščine, predvsem seksizem, so ji odvzele dragocene točke, je prepričana. Umazane roke imajo tako predvsem Bernie Sanders, njen prvi tekmec, pa zdajšnji podpredsednik Joe Biden in takratni direktor FBI James Comey, ki da so jo želeli prikazati kot labilno in šibko ter nesposobno za najvišji položaj v državi, Trumpove pikre in udarne pripombe pa da so le še prilile olja na ogenj in vedno padle na plodna tla, kljub kritikam javnosti.



Sama si pripisuje krivdo, ker je molčala, ker je upoštevala svetovalce in ni vedno povedala svojega mnenja, saj bi bilo to lahko napačno razumljeno, medtem ko je bilo njenim moškim tekmecem dovoljeno vse. Tako tudi medijem, ki so se kdaj spustili tako nizko, da so se dotaknili celo njenega zakona z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom – ta je kljub govoricam, češ da zveza obstaja zgolj še na papirju, izjemno srečen, poudarja, toda javnost očitno še vedno najraje prebira tabloide. »Kadar koli sem podvomila o najini sreči, sem se vprašala, ali ga še vedno ljubim in ali lahko ostanem v tem zakonu, ne da bi me jeza in zamera spremenili do neprepoznavnosti. In odgovor je bil vedno da,« med drugim zapiše Clintonova, ki tako kakor v ljubezni ne bo obupala niti v politiki.



Še vedno se živo spominja večera, ko so jo šokirali rezultati: sama si je tik pred razglasitvijo privoščila kratek spanec, njen mož pa je živčno žvečil neprižgano cigaro. Ko se je prebudila, je bilo ozračje v njeni ekipi pošteno spremenjeno,  temačno, turobno, žalostno. Še 24 ur prej ji je predsednik Obama namenil topel objem in prijazne besede: »Ne skrbi, zmagala boš.« Toda njegove napovedi se niso uresničile, zmagal je zabavljač, zvezdnik resničnostnih šovov, pravi Clintonova, ki d mu je v kampanji zanesljivo pomagalo vmešavanje ruskega predsednika Vladimirja Putina. Toda Hillary žuga: »Najbolj sem se veselila Putinu dokazati, da sam nima nikakršnega vpliva na naše volitve. Vem, da zdaj neznansko uživa, ampak: kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje!«

In, ne, ne bo se umaknila iz politike, kakor mnogi zagotovo upajo, je še sklenila: »Kar nekaj ljudi je upalo, da bom preprosto izginila. Ampak še vedno sem tukaj!«