»Vse je bilo že povedano, in vendar je treba vse znova povedati.«

- Romain Rolland

Toda, tak odnos do lastnih prepričanj ali čustev obremenjuje in hitro zasužnji. Zamujene, zamolčane in neizgovorjene besede počasi začnejo dušiti, kajti človek živi in obstaja edino le, če komunicira z drugimi, še posebno s tistimi, h katerim ga čustva usmerjajo. Zato, »če nekoga ljubiš, mu to povej, kajti srce je lahko zlomljeno tudi zaradi neizgovorjenih besed« (Žarko Laušević). Preprosto, čustvom je treba pustiti, da odtečejo, da sama najdejo pot do svojega cilja. Komuniciranje med žensko in moškim ima posebno težo in draž, kajti gre za proces ustvarjanja smisla med dvema oziroma doživetja sreče (Robert Goyer). Vsako drugo komuniciranje lahko prinese statusni ali materialni uspeh, zadovoljstvo in podobno, le komuniciranje med žensko in moškim pa lahko prinese srečo. Umetnost komuniciranja je jezik ljubezni.

Če dvomite, ali naj poveste to, kar vam leži na srcu ali ne, ne odlašajte. Ampak pomembno je, kako poveste. Bolje je, da vam je enkrat nerodno, kakor da se zaradi neizrečenih besed do konca življenja kesate. 

Besede v spolnosti

Človek z besedami pojasni, razloži in osmisli vsako svojo aktivnost, namen in početje. Beseda kot glasovno oblikovan (artikuliran) izraz čustva in spoznanja, s katerim ustvarjamo tudi pojme, ni nikjer tako zanemarjena kot v spolnosti. Z besedami kot pomembnem afrodiziaku po nepotrebnem varčujemo. Toda, beseda je moč tudi pri ustvarjanju čudežev in nepopisnih doživetij v posteljni igri ženske in moškega. Besede so bitja, ki imajo zasebno življenje, izmuzljivi organizmi, ki jih je težko ujeti in zadržati; so skrivališča in tudi zagonetni kraji, v katerih prebivajo skrivnosti.

Če dvomite, ali naj poveste to, kar vam leži na srcu ali ne, ne odlašajte. Ampak pomembno je, kako poveste. Bolje je, da vam je enkrat nerodno, kakor da se zaradi neizrečenih besed do konca življenja kesate. Namreč, kadar se človek spominja časov, ko je ljubil, ima občutek, kot da se od takrat ni nič več zgodilo. Zato povejte in objemite priložnost, ki bi lahko postala doživetje, ko ste začeli računati, da živite.

Metakomuniciranje

Človek tri četrtine časa preživi v komuniciranju. V mavrici različnih vrst komuniciranja je spolno najpogostejše (Stewart Tubbs, 2013), je prvinsko ali tako imenovano metakomuniciranje, ki usodno določa kakovost življenja ljudi. Spolnost je (med drugim) energija, ki zdravi posledice razdvojenosti človeškega bitja na ženski in moški del. Seveda, to dejstvo je malokdo pripravljen priznati, toda neuspešna spolnost posameznika žene v dopustno in nedopustno početje kot nadomestilo za neuspeh v spolnosti. Zaradi neuspešnih ljubezenskih zgodb so nastala najlepša umetniška dela. (»Pravzaprav se vsi z umetnostjo zdravimo zaradi pomanjkanja ljubezni kot osrednje vsebine kakovostne spolnosti, čeprav vsak po svoje.« Vladan Desnica). »V življenju človeka sta pomembni samo dve stvari. Prva je njegova spolnost, druge se ne spomnim več.«

Preberite še: Zakaj bi morali tudi v 21. stoletju pisati ljubezenska pisma 

Hočete biti srečni?

Nič v življenju, niti sreča, ni samoumevno. Srečen je tisti, ki želi biti, zato povejte to njej ali njemu. Povejte to vsaj na enega od številnih načinov, ki so vam na voljo. Naj bo beseda, dotik, poljub, objem, določeno početje ali značilno oblačenje, kar koli že, samo povejte. Človek nikoli ne doživi sreče z nečim, temveč vedno z nekom. Zato povejte, ne tajite sebe v sebi, kajti največja izguba je, ko človek izgubi samega sebe. Prizadevajte si, delujte, komunicirajte. »Delovanje ne bo vedno prineslo sreče, toda sreča brez delovanja gotovo ne bo prišla (Benjamin Disraeli).« Če želite pravega moškega, morate sama biti prava ženska in nasprotno, a brez zaupanja se upanje nikoli ne uresniči. Medsebojno zaupanje je najbolj zdravo okolje za doživetje popolne spolnosti.

Ona in On

Samo aktiven odnos do partnerja ali partnerice, žene ali moža je zagotovilo, da bo spolnost popolna in razmerje uspešno oziroma dolgotrajno. Fjodor Dostojevski tako opiše povezanost ženske in moškega: »Moški sanja o popolni ženski. Ženska sanja o popolnem moškem. Ne dojemata pa, da ju je Bog ustvaril zato, da drug drugega naredita popolna.« S to mislijo Dostojevski opozarja na pomen komuniciranja kot načina za doseganje popolnosti ženske in moškega oziroma za doživetje popolne spolnosti. Spolnost sama po sebi, če »spol razumemo kot vrsto anatomskih in fizioloških lastnosti, po katerih se ženska in moški razlikujeta po naravi« (Marjan Košiček), je izraz nepopolnosti, neenakosti, drugačnosti in različnosti, skratka izraz posameznikove nezadostnosti. Torej, če je spol naravno dejstvo in danost, je spolnost aktivni odnos oziroma komunikacijski proces nenehnega iskanja »svoje« manjkajoče polovice. Ona brez njega in On brez nje – nepojmljiva srhljiva stvarnost.

Kaj naj z iskrenostjo?

Velikokrat se pojavljajo dvomi, ali je treba v partnerstvu govoriti in se drug drugemu izpovedati o lastnih spolnih, še posebno seksualnih izkušnjah, odnosu do zvestobe in stališčih do ljubosumnosti. Iskrenost najbolj uspeva v okolju zaupanja in zaupanje poraja iskrenost. Ta sublimirani in dialektični odnos med iskrenostjo in zaupanjem kot vrhunskima vrednotama humane komunikacije pri resnih ljudeh omogoča pogovor tudi o zvestobi, ljubosumnosti, spolni preteklosti, seksualnih praksah in drugih vprašanjih človekove spolnosti, ki se jim partnerji praviloma izogibajo. Predsodki so otroci nevednosti (William Hazlitt) in omejevalniki svobode, zato nimajo kaj iskati v svetu človekove spolnosti. »Naše življenje gre h koncu takrat, ko začnemo molčati o stvareh, ki so pomembne« (Martin Luther King mlajši). Tisti, ki ne komunicira, nima stikov s svojo drugo polovico, ne bere, ne posluša glasbe in v sebi ne najde zadovoljstva, dejansko umira, je samo parafraza misli Pabla Nerude o pogojih človekove sreče. Skratka, povejte in vaš svet bo še lepši.