Ali ko moški v dolgoletni in po njegovem stabilni zvezi izve, da ga zaročenka vara z njegovim najboljšim prijateljem in da že načrtujeta skupno prihodnost. Podre se mu ves svet. Čustvena travma, ki zareže na polno v srce oziroma natančneje rečeno v našo iluzijo, kako dober ali stabilen odnos imamo, je neznosna. Bolečina neizprosno reže do kosti. Ne moreš ji ubežati. Je vedno tam, mogoče malce potuhnjena, ko smo se prisiljeni osredotočiti recimo na delo ali vzgojo otroka, da dete ja ne bi premočno čutilo odhoda drugega starša (a seveda čuti, predvsem našo čustveno bolečino). Večina posameznikov je tako otopela, da nehajo jesti, spati, delovati v socialni mreži, mnogi se osamijo in tako še bolj čutijo neznosnost bivanja brez ljubljene osebe. 

Varni ob partnerju?

Zdaj že vemo, da se vzroki, ki so pripeljali do takšne odločitve enega od njiju, skrivajo globoko spodaj in zadaj ter da jih prizadeti na prvi pogled ni zaznal. In v trenutku, ko se ti podira svet, tudi ni pomembno, kdo je kdaj pozabil objeti partnerja ali ga je kdaj grdo pogledal ali mu ni posvečal dovolj pozornosti, ko jo je drugi potreboval ali želel. Pustimo danes dejanske vzroke ob strani in se osredotočimo na dejstvo, da se pred našimi očmi rušita svet in odnos, ki je bil za nas nekakšno zagotovilo, da smo varni ob partnerju, da pripadamo nekomu in da smo drug za drugega tam, če se pojavijo težavice. In tega balončka po nekaj stavkih, ki smo jih slišali, ni več. Razpočil se je, naše notranje čustveno stanje pa se je zdrobilo. Verjemite mi, ne pretiravam. Sama sem točno to doživela pred mnogo leti, pri svojem delu pa vsakodnevno pomagam ljudem, ki sedijo pred mano v neskončni čustveni bolečini in mi razlagajo, kako se počutijo, ko so čustveno hromi in nesposobni normalnega delovanja v vsakodnevnem življenju.

Faze žalovanja

Dobra novica je, da bo močna bolečina izzvenela, prej ali slej. Prvih nekaj mesecev se nam zdi, da je z vsakim trenutkom močnejša in da je ne bomo zmogli. Če vemo s kančkom racionalnega uma, da imamo pravico do žalovanja za razpadom iluzije večne zveze, smo že bliže temu, da se začnemo soočati z močno žalostjo. Tej fazi lahko sledi zanikanje resnosti stanja, poskušamo dopovedati partnerju, ki nas je zapustil, da se bomo potrudili, da bo vse drugače, samo naj se vrne. Če se to ne zgodi, običajno sledi faza jeze, predvsem nanj, sčasoma tudi nase, da smo tako poteptali sebe in svoje dostojanstvo in ga v prejšnjih fazah moledovali za vrnitev. Takole se faze ponavljajo mesece, lahko tudi leto dolgo, a sčasoma so vedno manj intenzivne in čustveno zahtevne. Večina posameznikov se sprijazni z izgubo zveze po približno pol leta do dobrega leta, kar je nekako pričakovano za tako imenovani proces žalovanja.

Hormoni odločajo

Partnerski odnosi so res skrivnostni. Ko že mislimo, da smo varni in da smo dali vse od sebe v njihovi krepitvi, pride potres. Lahko se trudimo na vse pretege, a na odločitve drugega deležnika včasih res nimamo vpliva, saj se drugi običajno že zaljubljen do ušes odloča na podlagi hormonov, in ne razumnega razmišljanja. Tistemu, ki odide, umanjka tudi empatija do bolečine partnerja, ki ostane strtega srca. Ni mu mar, saj pred sabo vidi le osebo, ki je postala predmet hrepenenja in zaradi katere se je odločil, da zapusti dotedanjega življenjskega sopotnika. 

Njemu ni mar za njeno bolečino

Ženska, stara okoli trideset let, joka kot dež. Kar stresa jo močna bolečina, ko razlaga, kako pogreša bivšega partnerja, s katerim sta bila tri leta skupaj, nenadoma pa je rekel, da do nje ne čuti ničesar več, in mirno šel iz stanovanja. Čez nekaj dni je prišel še po nekaj svojih stvari ter odšel za vedno. Ni mu bilo mar za njene solze in moledovanje, obljube in vprašanja. Kot posnet ji je ponavljal, da je pač nima več rad, in ji ni hotel dati oprijemljivega razloga za konec zveze, kar jo še dodatno bega. Ona se sprašuje, kaj je sploh še smisel življenja, če njega ni, saj je bil zanjo moški, ki ga je pogrešala mnogo let, zdel se ji je stabilen in odgovoren. Ne zmore in noče še dojeti, da je bila to njena fikcija, ki jo je preslikala nanj, kar je seveda povsem normalno, a zlom iluzije je preboleč. Po nekaj mesecih dela se je njeno stanje stabiliziralo, počasi se zaveda pomena svojega zdravja na vseh ravneh, poskuša se osredotočati na to, da v službi dobro opravlja svoje delo, in spet več hodi v hribe, kar je v zvezi z bivšim zanemarila. 

In zaljubi se Ona

Štirideset let staremu gospodu se trese brada, ko mi pripoveduje, kako mu je žena iskreno povedala, da se je zaljubila v sodelavca in da odhaja živet k njemu. S seboj bo vzela tudi njuna otroka, bo pa vesela, če bo vsak drugi teden skrbel zanju, ker bi ona rada imela tudi čas za novega izbranca. Mislil je, da se bo kar v zemljo ugreznil od grozovitosti slišanega dejstva, da je zakona konec. Kot bi ga udarila strela, mi je opisal, saj je menil, da so kar solidna družinica, brez hujšega kreganja in nesoglasij. Res pa je zadnje čase opažal, da je bila žena z mislimi drugje, da je začela skrivati telefon in ga je po novem s seboj jemala tudi v kopalnico, ni ji bilo več do ljubljenja ali njegovega dotikanja, z izgovorom, da se ne počuti dobro. A nikoli si ni mislil, da je bil vzrok za njeno hladnost drug moški. Počasi se pobira in zgledno skrbi za otroka, ki sta rada pri njem, saj se jima posveča z vso možno pozornostjo.

V razmislek

Življenje je res polno presenečenj, takšna čustveno šokantna pa pustijo močne posledice, s katerimi se prizadeti posamezniki spopadajo tudi več let. Nimamo gumba, na katerega bi pritisnili, pa bi bolečina in hrepenenje izginila. Sestavljeni smo tako, da čustvujemo, ljubimo, se jezimo, kregamo, žalujemo, smo obupani, razočarani in izdani, a sama menim, da na koncu vedno posije sonce, pa če verjamete ali ne. Seveda sonce vidimo le takrat, ko smo pripravljeni po odžalovanem procesu izgube gledati naprej, in ne več nazaj, v preteklost.

* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka Melita Kuhar, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.