Fisherjeva se je z igralstvom srečala na Brodwayju leta 1973, ko je še kot najstnica zaigrala ob svoji materi. Sledil je prvi filmski preboj, nato pa se je vpisala na londonsko igralsko šolo, a študij že pri 19. letih opustila. Kmalu zatem je leta 1977 dobila vlogo Princese Leie v vesoljskem spektaklu Georga Lucasa in preostalo je zgodovina. Čeprav bi mislili, da ji zgodba medgalaktične princese ne bo pisana na kožo, je Fisherjeva za upodobitev Leie črpala veliko izkušenj in občutkov iz lastne mladosti. Njena starša sta bila namreč superzvezdi in Carrie je bila ujeta med njune konstantne afere, ki so privlačile luči žarometov. 

Vojne zvezd so doživele še dve nadaljevanji, v katerih je prav tako zaigrala, med tem časom pa posnela tudi nekaj drugih filmov. Leta 1987 je napisala delno avtobiografski roman Razglednice iz pekla, in ga tri leta zatem priredila še v filmski scenarij, na velikem platnu pa je v njem zaigrala Meryl Streep. Zgodba, ki jo je Fisherjeva napisala o lastnih izkustvih, je pripovedovala o odvisnosti od drog in težavnem razmerju z materjo. To pa ni bilo zadnjič, da je igralka spregovorila o svojih mentalnih težavah. Diagnosticirana z bipolarno motnjo je svoje občutke razkrila tudi v gledališki monodrami, kjer se je dotaknila predvsem svoje odvisnosti od drog in zdravil. 

Ne glede na bitke, ki jih je bila igralka, pa je njena smrt javnost nadvse šokirala. Carrie Fisher je bila namreč stara le 60 let. Na poletu iz Londona v Los Angeles je 23. decembra doživela srčni napad le nekaj minut pred pristankom letala. Oživljati so jo pričeli že na krovu, nato pa jo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Tam je umrla danes zjutraj, je sporočil zastopnik njene družine. Še ena tragična izguba za svet zabavljaštva. Goreči ljubitelji zvezdne sage jo bodo gotovo pogrešali, a bodo njen nastop lahko še enkrat premierno uzrli že v prihajajočem letu v Vojni zvezd: Epizodi VIII. Za vse, ki pa se z igralkinim odhodom kar ne morejo sprijazniti, pomnite naslednje besede. Fisherjeva jih je izrekla le mesec nazaj v intervjuju za ameriško revijo Rolling Stone. Na vprašanje, ali se boji smrti, je odgovorila: "Ne. Bojim se umiranja. Ne maram ničesar, kar je povezano z bolečino. Bila sem prisotna ob nekaj ljudeh, ko so umirali; ni izgledalo zabavno. Ampak če bi morala umreti, bi želela, da je ob meni nekdo, kot jaz. In konec koncev bom res tam!"