Po sredinem srečanju med Melanijo in papežem Frančiškom, ki sta v uradni sestanek vrinila kratek pomenek o potici, je slednja obnorela svetovne medije. Število iskanj na iskalniku Google je strmo poskočilo, skrivnosti potice pa so se posvetili tudi v različnih medijih. Huffington Post je svoje bralce napotil k receptu za potico na spletni strani New York Timesa, v fotogaleriji pa objavil obsežno zbirko fotografij potic z Instagrama slovenskih navdušencev nad kulinariko in fotografijo. Poleg orehovega sta Huffington Post in revija People omenila še makov, pehtranov, lešnikov, čokoladni in medeni nadev za potico. Fotografijo makove potice je ob receptu za orehovo objavil tudi The West Australian, kjer je novinarjem uspelo napačno izbrskati hrvaško ime"orehnjača". O slovenski potici so poročali še številni drugi mediji, kot so časnik Independent, revija Time in televizija Fox News, ter The Guardian, ki je bil pravzaprav zaslužen za afero »pizzagate« in nenadno odmevnost potice.

Na spletu seveda ne gre brez šal, tako je Mashable objavil zbirko tvitov, v katerih so se uporabniki šalili na račun Trumpa in potice ter se v prispevku hudomušno spraševali, ali se je z vprašanjem papež morda pošalil na račun Trumpove teže.

PREBERITE TUDI: Eno testo, dva nadeva!

Janja Štrumbelj, gonilna sila za blagovno znamko le-potica meni, da ima potica ogromno potenciala na področju obdarovanja s hrano, saj je »saj je živilo, ki ga ni treba hraniti v hladilniku, četudi ima omejen rok trajanja, in ni tekočina, tako da se jo da transportirati brez težav". Poleg turistov in domačih ljubiteljev se nad potico navdušujejo tudi slovenski izseljenci, posebej v severni in južni Ameriki: Par generacij že ne zna več slovensko, a potico še vedno pečejo. Pri tem so mnogi presenečeni, ker je naša potica malo drugačna kot v Ameriki."Tam so peko malo modificirali, čeprav v osnovi je potica, iz kvašenega testa in z orehovim nadevom,"je povedala Štrumbljeva in dodala, da so pri"ameriški"potici vidni vplivi drugih kuhinj, vzhodnoevropskih."Zato so zainteresirani, da bi se tudi v tujini dalo dobiti kvalitetno slovensko potico,"je povedala.

Etnolog Janez Bogataj opozarja, da je nenadno zanimanje za potico posledica nepoznavanja svetovne javnosti, zato je treba pri promociji slovenskih izdelkov še marsikaj postoriti: "Na našo prepoznavnost bo vplivalo samo, če nas bo ta dogodek streznil in bomo končno spoznali, da je treba sistematično delati," je poudaril, obenem pa meni, da bi morali v Sloveniji aktivirati gastronomsko oz. kulinarično diplomacijo, ki se je v svetu začela razvijati okoli leta 2003."To je metoda in pristop, ki ni povezan samo s kulinarično promocijo, ampak na dolgi rok prinaša zelo velike finančne oz. ekonomske učinke."