Njeno majhno srce je bilo močno poškodovano. Dobršen del srčne mišice je odmrl, kar je povzročilo srčni zastoj tik po rojstvu. Zdravniki so jo ohranjali pri življenju s posebno napravo, ki začasno prevzame funkciji srca in pljuč. Kaj kmalu so sprejeli odločitev, da jo preselijo v drugo bolnišnico, da bi na njej preizkusili eksperimentalno metodo, ki je na človeku po srčnem napadu do tedaj še niso izvedli.

Iz trebuha v srce

Odločili so, da iz Georgijinih zdravih abdominalnih mišic odvzamejo milijardo mitohondrijev (mitohondrij je membranska struktura, ki služi celičnemu dihanju, op. p.) in jih vbrizgajo v poškodovano srčno mišico.

V edinih tovrstnih poskusih na ljudeh so bile transplantacije mitohondrijev uspešne; obnovile so srčne mišice dojenčkov, ki so se poškodovale med operacijo, s katero naj bi popravili prirojene srčne napake.

Eden od majhnih srečnežev, ki mu je metoda koristila, je bil fantič, čigar srce je med operacijo prirojene napake utrpelo pomanjkanje kisika. Pri življenju so ga ohranjali s priključitvijo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi – pri postopku, imenovanem Ecmo, prenesejo kri iz telesa na napravo, ki doda kisik in odstrani ogljikov dioksid, ter jo vrnejo v bolnika.



Dve različni zgodbi

V najšibkejši del njegovega srca so vbrizgali milijardo mitohondrijev iz abdomna. Čez dva dni je bilo njegovo srce zdravo, močno, hitro je bilo. Od takrat so na ta način pomagali kar enajstim mladim bolnikom, ki so nato uspešno zaživeli brez Ecma.

A okoliščine, v katerih se je znašla Georgia, so bile drugačne. Srčni napad in kratkotrajno pomanjkanje kisika med operacijo prirojene srčne napake sta dve različni zgodbi. Le malo časa je na voljo od trenutka, ko napoči srčni napad, do razvoja brazgotinjenja tkiva, kjer so nekoč živele celične mišice. Zdravniki prav tako niso vedeli, kdaj točno je Georgia imela napad. Kljub vsemu so se odločili za poseg, saj je vendarle obstajal žarek upanja, čeprav šibek, da je nekaj celic, ki so se med srčnim napadom poškodovale, še vedno mogoče rešiti.

Znaki izboljšanja

Žal je pomoč zanjo prišla prepozno. Odmrlih celic ni bilo več mogoče oživiti. Deklici so zato vstavili miniaturni srčni spodbujevalnik, velik kot kovanec, v upanju, da bo kmalu zmogla zaživeti tudi brez pomoči naprave. Zapisali so jo na seznam za transplantacije srca. Gre ji na bolje. Diha že sama in materino mleko zmore piti po cevki. Njeno srce kaže znake izboljšanja. Tovrstni mali čudeži (in ekipa zdravnikov, ki vedno iščejo nove poti) kažejo, da je danes mogoče marsikaj, kar včeraj ni imelo prostora niti v sanjah.