Vozilo, najeti peugeot 108, je razneslo nekaj minut po tem, ko je zapustila svoj dom v Bidniji na severozahodu Malte, eksplozijo pa je slišal tudi eden od sinov Galizijeve, Matthew, ki je celo odkril truplo med razbitinami avtomobila, razstresenimi po sosednjih poljih.



Na udaru medijev je predvsem premier Muscat, ki ga je novinarka na svojem blogu obtožila korupcije in povezala z afero panamskih dokumentov, panamaleaks. Predsednik malteške vlade naj bi na skrivnih računih v davčnih oazah prejemal plačila azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, kar je Muscat zanikal. Premier je sicer že zanikal tudi kakršno koli vpletenost v umor novinarke in napovedal temeljito preiskavo »tega barbarskega dejanja«. Naznanil je, da ne bo odnehal, dokler ne bo pravici zadoščeno, Galizijeva pa da je bila očitno žrtev napada na svobodo izražanja.



Tako menijo tudi opozicijski politiki, do katerih je bila novinarka prav tako neprizanesljiva in ki zdaj pozivajo k spoštovanju svobode govora. Komu je bila žrtev bombnega napada trn v peti,  bo morda pokazala preiskava, sovražnikov pa bi lahko imela kar nekaj, menijo poznavalci. Caruana Galizia naj bi veljala za »WikiLeaks v eni osebi, ki je na križarskem pohodu proti nepreglednosti in korupciji na Malti«, kot jo je opisal ameriški medij Politiko, uvrstili pa so jo tudi na seznam 28 ljudi, ki so v letu 2017 oblikovali ali pretresli Evropo.