Prebava se začne v ustih in konča z zadnjikom. Kateri procesi so vključeni vanjo?

V ustih hrano zgrizemo, ob tem se napoji s slino in v delno tekočem stanju preide skozi požiralnik v želodec. Tam se prebava nadaljuje s pomočjo želodčnega soka in pozneje žolča. V tankem in začetnem delu debelega črevesa se hrana vsrka, preostalo pa se kot blato skladišči v končnem delu debelega črevesa in se izloči skozi zadnjik.


Težav s prebavo je precej, predvsem z zaprtjem. Kateri so najpogostejši vzroki zanj?

Težave z zaprtjem so pogoste. Večkrat se z njimi srečujejo ženske, pogosteje tudi v starosti. Normalno odvajanje blata je stolica enkrat do dvakrat na dan formirano oblikovanega blata. O zaprtju govorimo, ko je blato zapečeno, trdo, lahko tudi v bobkih ter ga zelo težko izločamo. Nekateri lahko blato, ki je normalne trdote, odvajajo na dva do tri dni – v tem primeru torej ne gre za zaprtje. Drugi lahko odvajajo blato tudi od dva- do trikrat na dan. Če je normalne trdote ali malo mehkejše, je to docela normalno. 



Vzroki za zaprtje so lahko različni, vse od bolezni do preslabega poziva na blato, ki se pojavi kot posledica dolgo zanemarjenega refleksa za blato. Zaprtju botrujejo tudi neredno uživanje hrane, nepravilna sestava zaradi določenih zdravil. Če dolgo zanemarjamo fiziološki poziv na blato, se lahko pojavi zaprtje. To smo pogosto zaznali pri mladih študentkah, ki so se preselile zaradi študija in s tem spremenile prehrano, med predavanji pa jim je bilo nerodno oditi na stranišče. 


Če zaprtje traja dlje časa, si lahko pomagamo s pitjem mineralnih vod, ki so bogate z magnezijem, odvajalnimi čaji in odvajali, bogatimi z laktozo. Pri hujšem zaprtju uporabljamo močnejša odvajala v obliki koncentriranih sirupov ali svečk, ki jih vstavimo v črevo. Pomaga tudi jemanje probiotikov in prebiotikov.


Koliko na prebavne procese vpliva stres? 

Stres lahko vpliva na splošno počutje in tudi na prebavo. Pogosteje pa se ob stresu pojavi hiter poziv na blato, ki je redkejše. Zaprtje zaradi stresa je redek pojav.


Z zaprtostjo se po navadi ljudje ukvarjamo kar sami. Kako odpravimo težave?

Pomagamo si lahko z uživanjem redne in zdrave prehrane. Velikokrat se kratkotrajno zaprtje, s katerim se zaradi spremenjene prehrane, premajhnih količin tekočine in angažiranosti v teh poletnih dneh srečujemo tudi na potovanjih, samo uredi. Če traja dlje, si lahko pomagamo s pitjem mineralnih vod, ki so bogate z magnezijem, odvajalnimi čaji in odvajali, bogatimi z laktozo. Pri hujšem zaprtju uporabljamo močnejša odvajala v obliki koncentriranih sirupov ali svečk, ki jih vstavimo v črevo. Pomaga tudi jemanje probiotikov in prebiotikov. Klistiranje je občasno potrebno pri hudem zaprtju z grozečo popolno zaporo črevesja. Praviloma se opravi v bolnišnici, saj ga mora izvajati ustrezno usposobljena oseba. Tako imenovano komercialno klistiranje, ki ga nekateri reklamirajo kot enkratmesečno čiščenje telesa, nima strokovne podlage. Zaprtje je lahko tudi vzrok za druge zdravstvene težave.


Dolgoletna zloraba odvajal – enako kot dolgoletno zaprtje – povzroča resne težave pri vzpostavitvi rednih stolic.


Kdaj moramo poiskati pomoč osebnega zdravnika? 

Pri dolgotrajnem zaprtju, tudi pri pogostih redkih stolicah, še posebno pa pri izmeničnem zaprtju, ki mu sledijo redke stolice, je treba obiskati osebnega zdravnika in opraviti potrebne preiskave. Če opažamo, da smo izgubili apetit, izgubljamo težo in v blatu zaznavamo kri, veliko sluzi in neprebavljeno hrano ter imamo ob tem bolečine, je obisk pri zdravniku nujen. 



Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje zaprtja je dolgotrajen in zahteven postopek. Najprej je treba ugotoviti, ali je vzrok organska bolezen. Če bolezni ne ugotovimo, si pomagamo z ustrezno redno prehrano, ki je bogata z zelenjavo. Z rednimi večkratnimi obroki poskušamo povrniti refleks odvajanja. Ob tem si le občasno pomagamo z naravnimi odvajali. Po jutranjem obroku svetujemo poskus siljenja na blato, da bi se refleks povrnil. Dolgoletna zloraba odvajal – enako kot dolgoletno zaprtje – povzroča resne težave pri vzpostavitvi rednih stolic.


Prebava vpliva na splošno zdravje posameznika. Katere so vsakodnevne navade, ki bodo ohranjale zdravje našega črevesja in vsega telesa, in čemu bi se morali izogibati?

Redna prehrana je eden od osnovnih pogojev za dobro telesno počutje. Zato svetujemo redne uravnotežene obroke do petkrat na dan. Jesti je treba počasi, pomembna je zadostna količina zaužite tekočine, pri odrasli osebi v normalnih razmerah od 1,5 do 2 litra na dan. Najboljša izbira je voda, z alkoholom ne pretiravajmo. Odsvetujemo pozne obroke. Pozivov na blato običajno enkrat do dvakrat na dan ne smemo zanemariti. Ni odveč, če po opravljeni potrebi ocenimo količino in videz blata.