Direktor in ravnatelj IC Piramida Davorin Urih je uvodoma poudaril, da je »vez med kmetijsko proizvodnjo in zdravo hrano živilska industrija, za to pa potrebujemo izobražen kader. Dijaki in študentje si za živilske poklice lahko pridobijo izobrazbo na IC Piramida, ki letos slavi 60. obletnico.« Vsa leta intenzivno delajo na promociji ekološke proizvodnje in ob zavedanju, da je lokalno pridelano bolj kakovostno. 



Za preživetje slovenskega kmetijstva gre

Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je izpostavil je, da je v Evropski uniji mogoče govoriti skoraj o monopolu trgovskih verig, saj jih je le peščica, zato se moramo še toliko bolj zavedati pomena lokalne prehrane, ki bi lahko pomembno prispevala tudi k temu, da se Slovenija postavi na zemljevid Evrope, s tem, da lahko s kakovostno hrano poskrbi za svoje državljane. »Zaščititi moramo lokalno hrano in jo pripeljati na krožnike v čim večji meri!« Predstavil je pobudo za izvzetje hrane za javne zavode iz sistema javnega naročanja, kar sta v začetku leta predlagala z varuhom prehranskih verig dr. Jožetom Podgorškom. V sedanjem sistemu lahko naročniki upoštevajo izjemo, 20 odstotkov lokalno pridelane hrane, vendar to ni rešitev za dolgoročno oskrbo z lokalno hrano. Pobuda ima več ciljev, ki so komplementarni: z lokalno hrano, ki je bolj hranljiva, izboljšati zdravstveno sliko naših otrok, kakovost življenja bolnikov in starostnikov, zmanjšati dolgotrajen transport in ogljični odtis, kakor tudi zaraščene površine, povečati možnosti odkupa, spodbuditi nova delovna mesta in povečati možnosti zaposlitve –  tudi za mlade na kmetijah. »Javni zavodi pri nas predstavljajo približno 15 odstotkov prometa s prehrano. To ne more rešiti slovenskega kmetijstva, a mu lahko pomembno pomaga preživeti,« je menil Jože Podgoršek. 



Odločen »ne« tuji hrani

Matej Pangerl, predsednik aktiva organizatorjev šolske prehrane v osnovnih šolah Maribor, je opozoril na pomembno vlogo osebja v šolskih kuhinjah, kjer pa so pogoji zaposlovanja in tudi normativi zelo slabi. Ena zaposlena oseba v šolski kuhinji dnevno pripravi kar 466 obrokov, je opozoril. Izpostavil je tudi problematiko posrednikov, ki imajo registrirana podjetja v Sloveniji, a ponujajo vrtcem in šolam predvsem tujo hrano: »Prekupčevalci nam poskušajo pripeljati hrano, ki ni tako kakovostna, zato poudarjam, da ravno osebje v kuhinjah nosi zelo veliko odgovornost, da naši otroci jedo zdravo hrano.« Denis Ploj, direktor Zadruge Dobrina, ki je sestavljena izključno iz lokalnih pridelovalcev – preko 90 jih pomembno prispeva k dvigu samooskrbe na območju Maribora – je dodal, kako pomembno je vzpostaviti zavedanje o pomenu lokalnega med ravnatelji šol, organizatorji prehrane in tudi na kuharjih. »Prav vsi so pomembni v tej verigi.« V iskanju odgovora na vprašanje, kako bolje povezali pridelovalce in zavode, je izpostavil, da je najprej treba povezati pridelovalce, ki skupaj omogočijo večje število in nabor pridelkov in izdelkov, zato so naročniki – Dobrina dobavlja 55 javnim zavodom na območju Maribora –  bolj zadovoljni, odjav naročil pa praktično ni. 



Po okrogli mizi so se zbrani sprehodili tudi po »lokalni poti«, kjer se je na stojnicah z domačimi dobrotami predstavljalo 18 lokalnih pridelovalcev. Dijaki Srednje šole za prehrano in živilstvo IC Piramida Maribor pa so svoje spretnosti pokazali s pripravo izvrstnih pekovsko-slaščičarskih izdelkov, mesnih dobrot in obrokov iz lokalnih surovin. Udeleženci so si ogledali tudi moderno opremljene učne delavnice.