Noben letni čas ne diši tako močno po prvinskih instinktih kot pomlad. Ko jo je Bog ustvarjal, je imel v mislih vernike ljubezni. Pomladni nasmeh trka na vsa vrata in vsa okna ter s sabo prinaša košare, polne nečesa, česar imena znata in zmoreta ugotoviti samo ona in on – skupaj. Takrat je vse lažje, lepše in boljše. Vzroki za lepše počutje so očem vidni in razumu dojemljivi. To je čas prvih cvetlic, igre metuljčkov in dišečih juter, ki jih veter tihotapi v vse kotičke upanja. Rahel, topel dež med pesmijo ptic, dišeče cvetlice na travnikih, sonce nad vrhovi gora, vonjave v krošnjah razcvetelih dreves, mavrične barve pokrajine, pomladni veter v laseh ter hrepenenje po ljubezni v srcih, takšna je podoba edine naše pomladi. In zato se ji nasmehnite! Nasmeh je najboljši vitamin za zdravje odnosov med ljudmi (še posebno med njo in njim), ki ga pomlad tako radodarno razsipa. Ozrite se okoli sebe. To pomladno razigrano lepoto barv, vonjav in cvetočega optimizma najbolj upodablja iz srca izhajajoči nasmeh. Vsak trenutek človekovega življenja je pomemben, toda pomlad je edinstven čas ljubezni. Pomlad sama je ljubezen, kajti vse, kar nastaja, je plod ljubezni. Plod je vedno otrok igre za dva. Ljubite in ne čakajte na novo pomlad, kajti v življenju človeka, kot pravi Simone de Beauvoir, je ena sama.

Če bi se ljudje zavedali, da je nasmeh najpomembnejši prispevek lepoti, brez njega ne bi smeli biti celo med spanjem. 

Najlepši dogodek v naravi

Prebral sem to zgodbo: deček je gledal potrto mamo s solzami v očeh in jo hotel potolažiti: »Mami, ti si druga najlepša ženska na svetu.« Mami presenečeno pogleda in vpraša: »Katera pa je prva?« »Tudi ti, samo ko se smejiš.« Nisem najbolj prepričan o pregovoru in ljudski modrosti, ki trdi, da je smeh pol zdravja, a zato verjamem, da je nasmeh najboljši ambasador dobre volje in terapija za srečo in humanizacijo socialne komunikacije. Pomladi si ne moremo pričarati brez ženskih nasmehov, kajti najlepši dogodek v naravi je ravno ženski nasmeh. Za našo rabo lahko nasmeh oziroma nasmešek opredelimo kot posrečeno rezultanto in sinergijo prizadevanj obraznih mišic, ustnic in pogleda (oči), da pričarajo energijo empatije oziroma volje srca, ki jo delimo v okolje ali določeni osebi oziroma osebam. Prepričan sem, da je takšno optimistično videnje pojma nasmeh dominantno ter da izjeme (lažni ali cinični nasmeh) samo potrjujejo pravilo.

Ustnice 

Nasmeh tiči v človeškem srcu kot najnežnejša energija empatije, ki jo ustnice in druge obrazne mišice ob pomoči magije pogleda pričarajo in namenijo nekomu ali tudi nečemu. Ustnice najlepše okrasijo obraz ženske, kadar so razpotegnjene v zasanjan nasmeh. Govorijo in povedo veliko o srcu in okolju, tudi ko molčijo. Ustnice so tudi poželenje, ki nikoli ni skrito, zato nasmehu dajejo poseben šarm. Najbolj intimen pogovor med žensko in moškim se dogaja, ko se njune ustnice znajdejo v poljubu. Razen pričaranega nasmeha so »Ljubim te« najlepše besede, ki jih ustnice premorejo.

Pogled je soustvarjalec lepote nasmeška 

V žensko-moškem oziroma spolnem razmerju je pogled zagotovo najlepši sporočilni element komunikacije. Ali kot pove Etta James: »Kadar pogledam nekoga in on pogleda mene z nasmeškom, začutim, da sem ljubljena. To je trenutek, ko izgineta sleherna skrb in sleherni problem.« Pogled ima močno ekspresijo (prenos notranjih psihičnih stanj v zunanji svet), pogosto močnejšo, kot jo lahko ima beseda. Nekdo je nekoč povedal, da so oči ogledalo duše. So pomemben soudeleženec pri oblikovanju sporočilne moči nasmeha, kajti povedo to, kar jim narekuje srce.

Nasmeški, ki se zaiskrijo med žensko in moškim, izhajajo iz prvinskosti ohranjevanja vrste. Praviloma so spontani in iskreni. Niso zaigrani kot nasmeški, ki nastajajo v drugih socialnih okoljih in okoliščinah, ko je treba pustiti vtis dobronamernosti in tako imenovane vzgojenosti. 

Vsakdanja socialna komunikacija 

Treba je razlikovati med ljubeznivostjo in vzgojenostjo, čeprav je v obeh primerih glavni nosilec sporočila nasmeh. Še posebno pa je treba biti previden pri vlogi nasmeha v spolni ljubezni kot najpomembnejšem delu splošnega pojma in pojava ljubezen. Nasmeh preprosto polepša obraz tistega, ki se smeji, in sočasno razveseli tistega, ki mu je namenjen. Sogovornika sprošča, osvobaja in daje občutek varnosti in optimizem. Kdo želi drugemu dobro, naj mu zaželi v življenju čim več nasmejanih ljudi. Nasmeh nič ne stane, pomeni pa veliko, še posebno v odnosih med žensko in moškim. Objemanje z nasmehom je najlepši dotik duše. »Vemo, kako kratko gori v ženski ogenj ljubezni, če ga ne netita oko, nasmeh in roka.« (Dante Alighieri) Nasmeški, ki se zaiskrijo med žensko in moškim, izhajajo iz prvinskosti ohranjevanja vrste. Praviloma so spontani in iskreni. Niso zaigrani kot nasmeški, ki nastajajo v drugih socialnih okoljih in okoliščinah, ko je treba pustiti vtis dobronamernosti in tako imenovane vzgojenosti. Ne boste verjeli, a nasmešek sodi med tiste čarovnije zapeljevanja, ki jih L. Paget opisuje s privlačnostjo »je ne sais quoi« (privlačnost, ki se je ne da opisati).

Nasmešek je najboljši biser ženskega zapeljevanja 

Biti pa mora diskreten, da nakazuje sramežljivost, ki navaja na videz nemoči. Nemoč ženske je najmočnejši afrodiziak, ki pri moških razgreva možatost, torej energijo, potrebno obema. Ta vrsta nasmeška v kaosu žensko-moških odnosov, ki nastajajo v sodobnem času, vrača toliko potrebna red in harmonijo. Objem z nasmeškom je čudovita sporočilnost dobrodošlice vsaki osebi, ki ji je namenjen. A zavedati se je treba, da je nasmešek spremljevalec spogledovanja med žensko in moškim. Tako združena, nasmešek in spogledovanje, uspešno krotita moč erosa v osebi. Torej je spogledovanje posebna vrsta komunikacije med žensko in moškim, ki po svoje izpričuje nikoli dovolj zaužito lepoto spolnosti.

Nikoli si ne smete odpustiti dneva brez nasmeha na obrazu. Nasmeh je uničevalec pustote in humus duhovnega bogastva. Nasmejana lepota je oblika sublimirane neverbalne komunikacije, ki lahko v odnosih med spoloma pošilja erotična sporočila. 

Nasmešek, nasmeh in smeh 

Seveda, razlikovati je treba vlogo in pomen nasmeška v vsakdanjih socialnih okoliščinah, kot so družina, prijateljstvo, služba, poslovno partnerstvo, gostoljubje itd., od tistega nasmeška, ki ga delimo ali prejemamo kot ženska ali moški. V prej naštetih okoliščinah in okoljih sta njegova vloga in poslanstvo povsem drugačna. Ta gre od sproščanja napetosti do izražanja hinavščine, od kazanja pripadnosti in zaupanja do čaščenja ljubezni. Tako ali drugače, nasmešek je vedno vrednota in s tem del kulture srca (če odmislimo tako imenovani maligni nasmeh), ki je še kako potrebna v odnosih med ljudmi. V prispevku ne govorimo o smehu kot izraznem vedenju človeka, ki daje čustveni kontekst verbalnemu sporočanju in se običajno pojavi kot odziv na komično ali razvedrilno situacijo. Smeh je vrsta enosmerne neverbalne komunikacije, kot simbolne interakcije v socialnem okolju, ni pa primeren za vzpostavljanje in vzdrževanje žensko-moških odnosov, ki se jim bolj prilega nasmeh oziroma nasmešek. 

Nasmejana lepota 

Če bi se ljudje zavedali, da je nasmeh najpomembnejši prispevek lepoti, brez njega ne bi smeli biti celo med spanjem. Čemu ličenje, če je ženskam (in tudi moškim) na voljo nasmeh. Nikoli si ne smete odpustiti dneva brez nasmeha na obrazu. Nasmeh je uničevalec pustote in humus duhovnega bogastva. Nasmejana lepota je oblika sublimirane neverbalne komunikacije, ki lahko v odnosih med spoloma pošilja erotična sporočila. Erotika pa po svoji vsebini označuje primarno lastnost človeka kot spolnega bitja, ki v iskanju svoje celote sega čez mejo racionalnega izkustva. In ravno tako kot v dejstvu, da ni nič spornega, če človek obstaja kot ženska ali moški, ni nič spornega niti v fatalni magnetni sili privlačnosti med spoloma, ki jo nasmeh najbolje upodablja. Torej to silo privlačnosti kot magija notranje lepote tudi pomembno pomnožuje. Če se zgodi ljubezen, kakor koli razumemo to čustvo nad čustvi, naj se zgodi spomladi. Pomlad je čas ljubezni, nasmešek pa podoba pomladi na obrazu tistih, ki ljubijo.