Menopavza, »zloglasno« življenjsko obdobje ženske, ko se ji vsakdan postavi na glavo. Kako ste jo vi opazovali pri ženskah, ko ste bili še mladenka, kako ste jo nato doživljali sami?

Če je vsakdan železno uniformiran komur koli, ne potrebuje menopavze, da se mu življenje postavi na glavo. Je pa res, da so ženske večinoma tiste, katerih življenje je utirjeno tako doma kot v službi. Razpete med družino in službo, vpete v garanje v eni in drugi, izčrpane od dela in razdajanja, z oslabljenim imunskim sistemom za življenje samo, se boleče upognejo pred šokom, kot je prihod menopavze. 

Saj živimo v času, ko urejujemo zobe, barvamo lase, se pomlajujemo fizično, zakaj si ne bi pomagala s hormoni? 

Zanjo sem prvič slišala kot najstnica od mame, ki je nekajkrat vsa pretresena prišla iz mesta ali službe domov in zgroženo pripovedovala o najlepših ženskah njihove generacije, ki se jim je zaradi menopavze zmešalo. Ko sem jo vprašala, zakaj, mi je odgovorila: »One so bile njihova lepota. Z njo so se identificirale. Zdaj ko so se postarale, so končale žalostno; ena si je vzela življenje, drugo so odpeljali v norišnico.« Potem pa je vpričo očeta rekla meni in sestri: »Če je ženska samo lepa, imajo od tega korist moški, ki jo izkoriščajo. Ženska mora biti pametna. Lepota je minljiva. Ne moreš graditi življenja na tej krhki, nikoli od tebe odvisni lastnosti. Življenje je veliko več.« Ko sem hotela zagotovilo, da bo ona ostala v menopavzi zdrava, se je zasmejala: »Zagotovo bom, srček moj! Jaz ne doživljam minevanja kot travmo, temveč kot srečo in hvaležnost, da vas lahko ljubim!« Tako v naši hiši ni bilo menopavze z njenimi grdimi simptomi, njene druge strani medalje.

Pravijo, da stanja dojemamo kot patološka le, če smo tako naučeni. Je mogoče, da ženske s simptomi menopavze pretiravajo? Najbrž je težko govoriti na splošno, ampak ali je res prav vse, tudi depresija, nekaj, kar lahko pospravimo pod to skupno ime?

Verjetno je to res; patologija z zgledom vzgaja patologijo. Tukaj ni dvoma. Ali ženske pretiravajo s simptomi menopavze? Ali ženske pretiravajo, ko ljubijo? Ko pričakujejo velike ljubezni in velike strasti? Velike stvari v življenju in od življenja? Ne, nihče ne pretirava, vsak je le izraz lastne formule psihe; vzorcev, vzgoje, izkušenj. Vsak ima s svoje pozicije in umeščenosti v verigo življenja prav. Vsak da in pričakuje tisto, kar je v primarni družini že poznal. Depresija v menopavzi? Definicija depresije je upor psihe stanju, v katerem človek je. Veliko ljudi nima ali možnosti ali moči upreti se nečemu, česar nočejo. In se nabira. Ko se ženska znajde v menopavzi v neravnovesju hormonov, poči. Mnogi lahko pokleknejo pred občutkom premaganosti. Da pa začutiš bes, ki požene človeka v spremembo, se moraš spoštovati. Ljudje, ki spoštujejo sami sebe, se »čistijo« sproti.



Velikokrat sem že slišala reči, da je menopavza tudi dobro obdobje, ker žensko toliko spremeni, da se ji ne da več požirati vsega »sranja«, ki ga je morda goltala do takrat. Bi se s tem strinjali?

Popolnoma. Menopavza ima tudi svojo žlahtno plat. Odvisno, koliko pripravljena si, ko jo dočakaš. Že pri tridesetih sem prebrala odlično knjigo ameriškega ginekologa o tem in zadnjo stran je končal s stavkom: Najboljše zdravilo za žensko v menopavzi je mlad ljubimec.

Ko sem svoji ginekologinji izrazila sum, da sem v menopavzi, me je »nahrulila«: »O čem vendar govoriš, saj še živeti nismo začele, ti pa govoriš, da je že konec!« Zahtevala sem hormone, naredili smo vse potrebne preiskave in mi dali recept. Ko ga je sestra izpolnjevala, me je pomilovalno pogledala: »Ste se odločili raje živeti še deset lepih let kot trpeti nekvalitetno življenje?« »Odločila sem se kvalitetno živeti še 40 let in biti zdrava,« sem ji odgovorila. »Jaz že ne bom umrla zaradi raka.« Saj živimo v času, ko urejujemo zobe, barvamo lase, se pomlajujemo fizično, zakaj si ne bi pomagala s hormoni? Ko sem dobila prvo škatlico, sem jo nežno vzela v roke. Medve se bova super razumeli, sem rekla, ti boš meni dala zdravje, jaz pa bom tebe z zaupanjem sprejela. 

Menopavza te prisili, da nehaš mižati, je ura, ki odšteva. Da ti moč, da zgrabiš bika za roge, da se zavihtiš v sedlo, v ostanek lastnega življenja. 

Od tega je že dvajset let, še vedno sem na hormonih kljub skrbi mojih prijateljic zdravnic. Verjamem, da je zdravje odvisno od stanja psihe. Telo ima svojo govorico šele, ko presliši krike na pomoč psihe. Res je, menopavza raztrga preozke oklepe, zdrobi okovje, živa substanca, ki se ji reče tvoje lastno življenje, (z)leze ven in hoče narediti inventuro. In ta prehod je lahko zelo travmatičen, če živiš do menopavze v bednih kompromisih, ki te ponižujejo, žalijo, zanikajo, izkoriščajo. Ko se soočiš z dejstvom, da boš umrl, se začneš panično obremenjevati z zamujenim.

Menopavza te prisili, da nehaš mižati, je ura, ki odšteva. Da ti moč, da zgrabiš bika za roge, da se zavihtiš v sedlo, v ostanek lastnega življenja.



Koliko žensko kot človeško bitje opredeljujejo njeni (ne)funkcionalni organi rojevanja?

Tisti, ki se v starosti ne obremenjujejo s tem, kar si mislijo drugi, se niso niti, ko so bili mladi. Značaj človeka je nespremenljiv, zato pravijo, da določa usodo. So pa ljudje, ki so imeli napačno vzgojo in vzorce, a so dovolj pametni, inteligentni in ljubeči do sebe, da bi radi kaj več in bolje. Zato so dovzetni za znamenja, ki jim jih življenje pošilja. In v starosti, ko se moč odštevanja okrepi, se hitro odzovejo zvonovom minevanja – odprti so do lepot življenja in jih nič drugega, kar bi odvrnilo njihovo pozornost od zadnjih vdihljajev te naporne in prelepe zveri, imenovane življenje, ne zmede.