Herman Koch: Večerja
Ne vem, koliko lahko povem, da ne pokvarim zgodbe (smeh). Malce provokativna knjiga, v kateri je v ospredju vprašanje, kako daleč greš, da ščitiš svojega otroka, tudi ko zagreši nekaj najhujšega. Nizozemska tragikomedija, ki se na trenutke bere kot krimič.



Khaled Hosseini: Tek za Zmajem, Tisoč veličastnih sonc, In v gorah odzvanja
Zakaj vse tri? Ker so klasično poletno branje, avtor piše s takšno lahkoto in stilom, da se v knjigi mimogrede izgubite za nekaj ur ali dni. Poletno branje, ki te ne pusti ravnodušnega, hkrati pa širi obzorja in nam odpira svet, ki se zdi tako daleč, a nam je kljub temu kar blizu.

Margaret Mazzantini: Novorojen
To je knjiga, ki jo trenutno berem. Ne ustrašite se je, ker je na prvi pogled kar zajetna (smeh). Mazzantinijeva zelo lepo piše in zgodba nas skozi popotovanje vrača v bolj temačne balkanske dni. Nisem še na koncu, zato kaj več ne morem izdati (smeh). Mi je pa všeč stil pisanja Margaret Mazzantini, tako kot tudi njene italijanske kolegice Elene Ferrante. Zelo priporočam knjige obeh!



Goran Vojnović: Figa
Najboljše za na koncu! Morda je knjiga v meni pustila tak pečat, ker se vse dogaja v znanem okolju in času. Beseda tako lepo teče, da skoraj zavohaš, ko v knjigi zavre kava v džezvi. Da o zgodbi sploh ne izgubljam besed. To bo nekoč slovenska klasika!