Ko se je konec 19. stoletja parfum odmaknil od alkimije in zeliščarstva ter se podal v laboratorij in na tekoči trak, se je začelo obdobje tako imenovanih sintetičnih parfumov, kot jih poznamo še zdaj. Ti so naravne dišave, iz katerih so nekoč izdelovali parfume za kronane glave, dobesedno potisnili v kot; parfumeristika je namreč postala velik posel, parfumi pa poceni, primerni za replikacijo in dostopni množicam. »Danes so zanje enako kot vonj pomembni dizajn, zgodba, zvezdniško ime, marketing,« je prepričana Ana Ličina, mednarodno certificirana aromaterapevtka, ki je v Novi Gorici vodila izobraževanje z naslovom Mini dišeči pečat, namenjeno učenju osnov ustvarjanja žlahtnega parfuma po lastni meri. Po njenih besedah so v današnjem času sintetične dišave v večini higienskih, kozmetičnih in negovalnih izdelkov. Odišavljeni so cigarete, dišeče sveče, vlažilni robčki, damski vložki, šminke, pudri; celo na torbice iz skaja nanesejo sintetični vonj po usnju. »Največja težava pri sintetičnih dišavah je vpliv na zdravje. Mnogokrat smo jim izpostavljeni proti svoji volji, čeprav povzročajo glavobol, dermatitis, astmo in lahko motijo celo delovanje hormonov,« opozarja sogovornica.
Divja strast med Napoleonom in Josephine zaradi mošusa?
A preden se je v francoskem Grassu v 19. stoletju začela rojevati prava parfumerska industrija – zanimivo je, da je Grasse sprva slovel po usnjenih izdelkih, in ker je usnje smrdelo, je bilo treba popraviti vonj; tedaj so bile dišeče usnjene rokavice pravi hit –, je zgodovina uporabe naravnih aromatičnih materialov za žlahtne parfume napisala že dolgo zgodovino. »Pri starih ljudstvih vsekakor ni šlo le za dišavljenje. Zelo težko je potegniti mejo med obrednim namenom, zdravljenjem, tradicijo, šamanizmom. Poznali so jih v Mezopotamiji, Indiji, na Cipru, v arabskem svetu,« poudarja Ana Ličina. Najstarejši način je bil po njenih navedbah dimljenje aromatičnih rastlin, iz česar tudi izvira beseda parfum. »Per fumum« namreč v latinščini pomeni »skozi dim«. Prvi znani alkoholni parfum v Evropi se je pojavil pri Madžarih, ki so leta 1370 izdali slavno Vodico madžarske kraljice, njena najpomembnejša sestavina pa je bil rožmarin. »Kraljica naj bi bila prav zaradi nje kljub visoki starosti zelo mladostna in priljubljena pri moških,« še pove sogovornica, ki ima v svoji zbirki tudi repliko slavnega parfuma.
Osebni parfumer
Renesansa je na novo odkrila čute in Katarina Medičejska naj bi imela celo skrivni hodnik do svojega osebnega parfumerja. Slavni Ludvik XIV. je vsak dan zahteval drugačno dišavo za svojo rezidenco. V njegovem času so parfume uporabljali bolj kot nadomestek za milo in vodo, torej za prekrivanje neprijetnih osebnih vonjav. Tudi Napoleon ni bil nič manj nor na vonje, posebno na jasmin. »Divjo strast med njim in Josephine gre morda vsaj malo pripisati tudi njeni razsipni rabi mošusa,« razlaga Ana Ličina. V preteklosti so za pripravo parfumov uporabljali zelo veliko aromatičnih materialov živalskega izvora; mošus (izloček spolnih žlez mošusnega jelena) je bil poleg ambre (oksidirani izbljuvek kita glavača), cibeta (izloček spolnih žlez mačke cibetovke) in kastoreuma (izloček analne žleze bobra, s katerim označuje teritorij) med najbolj razširjenimi. A ker so vonji rastlin nadvse različni, je tudi z njimi mogoče narediti pester nabor žlahtnih naravnih parfumov, potrebe po ubijanju živali pa vsekakor ni več.
Ubrana sinergija različnih vonjev
In iz česa je pravzaprav dober naravni parfum? »Parfum je zaokrožena dišeča celota, sestavljena iz spodnjih, srednjih in zgornjih not. Če izdelujemo naravne, so najpogosteje iz stoodstotnih eteričnih olj, absolutov, CO2-ekstraktov in kodestilatov, razredčenih bodisi v maščobnem olju ali alkoholu bodisi so vmešani v pomado z voskom. Preprost parfum lahko izdelamo že tako, da olju jojobe dodamo nekaj kapelj svojega najljubšega eteričnega olja. Seveda če je to primerno za nanos na kožo,« pravi mednarodno certificirana aromaterapevtka. V parfumeristiki so note po njenih besedah zelo pomembne, saj tako laže razumemo, zakaj neki parfum diši lepo in zaokroženo, drug pa je razsekan, neubran, neprijeten. »Zelo pomembno je, kaj zložimo skupaj in v kolikšnih odmerkih. Dober parfum je pravzaprav ubrana sinergija različnih vonjev,« izpostavlja Ana Ličina. Za spodnje note parfuma je po njenih besedah značilno, da so najbolj obstojne, zato hkrati povežejo in utrdijo celoten parfum. Zavohamo jih najkasneje, ohranijo pa se lahko tudi 24 ur. Gre za goste, zemeljske, težje, obstojnejše vonje, ki so pogosto pridobljeni iz korenin, smole, lesa. To so, na primer, vetiver, pačuli, sandalovina, mira, bosvelija. Srednjim notam nekateri rečejo tudi srce parfuma. So manj obstojne kot spodnje in so pri harmoničnem parfumu most med zgornjimi in spodnjimi notami. Večina aromatičnih substanc pravzaprav spada med srednje note: pelargonija, ilang, muškatna kadulja, vrtnica. Zavohamo jih, ko se zgornje note umaknejo in so potem prisotne povprečno dve uri. Zgornje note pa so najbolj hlapljive, lahke, sveže, zračne. Te so naš prvi stik s parfumom, zavohamo jih prve in tudi prve odidejo (že v približno pol ure). Med zgornje note prištevamo bergamotko, poper, mandarino, rožni les.
Eterična olja
»Ker so eterična olja izredno zgoščene substance, jih je zelo pomembno redčiti v osnovi oziroma bazi. Ta je večinoma alkoholna ali mastna. Tako poskrbimo, da je naš parfum primeren za nanos na kožo ter v dovolj varni koncentraciji, ki ne bo škodila našemu telesu,« dodaja Ličina. Izbira osnove po njenih besedah vpliva tudi na karakter in jakost parfuma. Alkoholni je bolj ekstravertiran (hlapljiv) in ima večji vpliv na okolico, oljni pa se lepše spoji s telesnim vonjem in je bolj diskreten. »Koncentracijo eteričnih olj določamo glede na izbrano osnovo. Alkoholni parfum vsebuje od 15 do 30 odstotkov eteričnih olj, preostalo je alkohol, zmehčan z nekaj kapljami vode oziroma hidrolata. Oljni parfum ima od 10 do 20 odstotkov eteričnih olj, preostalo je jojoba, edina mastna baza, ki je nepokvarljiva in brez vonja. Prav tolikšen odstotek eteričnih olj ima tudi pomada, le da je preostalo karite ali kakšno drugo mazilo, na primer jojoba in vosek,« pojasnjuje Ana Ličina.
Isti parfum diši na različnih ljudeh drugače
Sicer pa moramo v postopku razvoja parfuma poznati še nekaj pomembnih dejavnikov. »Nekatera eterična olja imajo intenzivnejši vonj kot druga, zato jih dodajamo v zelo majhnih količinah, ker bodo sicer 'pohodila' druge sestavine. Takšni so meta, ilang, klinčki, cimet, bazilika, liceja, smilj, pačuli … Vedeti moramo tudi, da se nekatera eterična olja sčasoma zelo spremenijo, druga pa dišijo skoraj identično, le šibkeje. Tak je pačuli: morda vam bo njegov začetni vonj izredno všeč, vonj po pol ure pa vas bo motil. Pri sestavljanju parfuma je treba poznati in upoštevati vse faze v razvoju vonja nekega aromatičnega materiala,« opozarja. In tu je še stik s kožo: nekatera eterična olja pogosto dražijo kožo (denimo cimet, klinčki, poper in ingver), zato jih raje ne dodajajte parfumom ali pa najprej naredite alergijski test ter jih dodajajte previdno. Nekatera olja citrusov so fototoksična (najbolj bergamotka), kar pomeni, da se vam lahko v stiku s soncem na predelu nanosa pojavi pigmentacija kože. »Sicer pa je prav človeška koža dejavnik x pri nanosu parfuma. V kombinaciji z unikatnim vonjem osebe dobi še dodatno dimenzijo, nekakšno piko na i. Nanesite svoj parfum na zapestja treh različnih ljudi in presenečeni boste nad različnostjo dišečih rezultatov,« svetuje sogovornica.
Naravni parfum
Nekatere od udeleženk izobraževanja svoj naravni parfum že imajo. »Moj vedno vsebuje pravo eterično olje damaščanske vrtnice iz Bolgarije. Ni poceni, vendar daje poseben pečat in tudi blagodejne aromaterapevtske lastnosti. Vrtnica namreč pomirja, uravnava hormone, blaži nespečnost, krepi spominske funkcije, kar pomaga ženskam, še posebno v menopavzi,« je povedala Katja Kogej, naturopatinja in gostiteljica tečaja, ki so ga organizirali v njeni trgovinici sredi Nove Gorice. Dišeči pečat pa ni bil edina takšna manifestacija nesintetičnih parfumov: že ko je Nova Gorica maja gostila svoj Festival vrtnic, si je bilo tu mogoče ogledati mednarodno razstavo naravnih parfumov, zagotovo ekskluzivni dogodek te vrste.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: