Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2015 v skupnem gospodinjstvu s starši živelo v Sloveniji 80,4 odstotka mladih, kar je za petnajst odstotkov več od evropskega povprečja.

Med perečimi vprašanji pri mladih v Sloveniji so še vedno vstop mladih na trg dela ter iskanje trajnejše namestitve. V letu 2015 so se mladi v Sloveniji iz skupnega gospodinjstva s starši odselili povprečno pri starosti 28,2 leta, v primerjavi z EU je to dve leti pozneje; najhitreje se iz skupnega gospodinjstva odselijo mladi na Švedskem, in sicer pri 19,7 leta, sledijo Danci z 21,1 leta in na Finci z 21,9 leta.



Stopnja delovne aktivnosti mladih v Sloveniji e nižja kot pred petimi leti in je nižja od povprečja v celotni EU. V 2016 je bilo v Sloveniji med mladimi 45,3 odstotka delovno aktivnih, v EU pa 48,3 odstotka. Mladi v Sloveniji si pridobijo stabilno obliko zaposlitve šele v pozni mladosti oziroma na prehodu v zgodnje odraslo obdobje. Med zaposlenimi mladimi v Sloveniji, starimi od 15 do 24 let, jih je bilo v letu 2016 v delovnem razmerju za nedoločen čas 25,1 odstotka; v delovnem razmerju za določen čas jih je bilo 25,5 odstotka, preostalih 49,4 % zaposlenih mladih pa je opravljalo druge oblike dela za določen čas.

Vlada napovedala spremembe, mladi skeptični

Vlada sicer ob današnjem dnevu sporoča, da mlade uvršča med svoje prednostne naloge za leto 2017, poroča STA. Kot prioritetna je opredelila področja: zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetnosti in podjetništva, spodbujanje inovativnosti in kreativnosti med mladimi in dostopnost stanovanj za mlade. Ob sprejemanju proračuna za prihodnji dve leti so potrdili povečanje sredstev za znanost, s katerimi želijo poskrbeti za dvig ustreznih znanj za zaposlovanje, dostojnih delovnih mest in podjetništva. A vendarle mladi do ukrepov države ostajajo skeptični: predsednik mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je tako razočarano spomnil na majski posvet vlade na temo mladih, kjer je bil med drugim sprejet sklep, da bo vlada v 14 dneh pripravila akcijski načrt na predloge mladinskih organizacij, a se to do danes še ni zgodilo. To po njegovih besedah jasno kaže na neresnost vlade oziroma politike do mladih. Vse prevečkrat ima Kampl občutek, da jih vlada odpravi z lepimi besedami, ko pričakujejo ukrepe, pa na te pozabi.