Erotična drama, ki je nastala v sodelovanju Cankarjevega doma, MGL, SNG Drama Ljubljana in zavodom za kulturno dejavnost Imaginarium, je krstno premiero doživela ta teden, Mirjam Korbar pa so se na odru pod režisersko taktirko moškega, Primoža Ekarta, pridružile še Barbara Cerar, Mia Skrbinac in Nika Rozman. Vsaka izmed njih nam je zaupala, kako doživljajo erotiko in kako erotično energijo povezujejo s svojo bitjo. Mirjam verjame, da se ženska ne rodi, ampak postane.   

Kaj porečete na besede Jelke Ovaske, ki je ob prvencu Severnica nad Olimpom v intervjuju za Ono dejala, da je naše bistvo neznansko širok spekter erotike v nas?

Bi se kar strinjala. Erotika je povsod okrog nas, da bi jo občutili in doživeli, si je treba vzeti čas, se sprostiti in prepustiti, je nekaj svetega. Z leti se pojem erotike širi in ne pomeni zgolj spolne ljubezni oziroma privlačnosti med dvema bitjema, najdem jo v umetnosti, plesu, naravi, odnosu do dela, do vsega, v čemer uživam in v čemer se počutim živo, strastno.

Svoje sinove že od malega vzgajajmo v spoštovanju do žensk in čim večjega udejstvovanja pri hišnih opravilih, ki še posebno močno veljajo za ženska. Tako bomo naredile največjo uslugo ženskam v prihodnjih rodovih. 

Kaj torej napaja erotični fluid?

Verjetno ni enega odgovora. V različnih življenjskih obdobjih pri različnih ljudeh različne stvari, vedno pa tisto, kar je živo, vznemirljivo, spremenljivo, neulovljivo, pa naj bo vonj, glasba, hrana, pesem, knjiga, film, slika, pogled, dotik, misel, skrivno sporočilo, ples, narava, sonce, morje, vino, svila, čipka ...

Preberite še: Mirjam Korbar: Pretvarjanje je izguba energije

Čas in svet, v katerem živimo, smo ženske čustveno ozavestile, postale smo samozavestne, vemo, kaj hočemo, kakor tudi, česa ne – posebno ko gre za naše telo. Nas moški sploh lahko dohajajo ali nas čaka še precej dela, da se predramijo?

Vemo, da je vsaka tretja ženska v Evropi že doživela fizično ali spolno nasilje (kaj šele drugje po svetu), torej lahko sklepamo, da nam moški težko sledijo, seveda pa vsega ne gre posploševati in metati v isti koš. Ogromno predvsem mlajših moških je svojim partnericam in prijateljicam, kolegicam v neverjetno oporo, pomoč in navdih. Moškim je z vse večjo žensko ekonomsko samostojnostjo pa tudi v drugih pogledih odvzeta tradicionalna vloga hranitelja družine, ki ji nekateri sami tudi niso bili kos v dani ekonomsko-gospodarski stvarnosti. Družba in svet se hitreje spreminjata kot človek in ženske se v teh naglih spremembah mogoče bolje znajdemo, ker smo prilagodljivejše, hitreje se vključujemo v javno sfero kot moški v zasebno. Zaradi materinske vloge, ki jo imamo, smo tudi stabilnejše, bolj v stiku z življenjem, velikokrat stvarnejše. Seveda pa to ne pomeni, da ne potrebujemo opore, sogovornika, sopotnika, da si ne želimo v objemu gledati sončnega zahoda in »skupaj prebujati«. Svoje sinove že od malega vzgajajmo v spoštovanju do žensk in čim večjega udejstvovanja pri hišnih opravilih, ki še posebno močno veljajo za ženska. Tako bomo naredile največjo uslugo ženskam v prihodnjih rodovih.

Katera človeška gesta vam vedno ogreje srce?

Nasmeh! Objem!

Vam je lepo biti ženska?

Kako je že rekla Simone de Beauvoir, ženska se ne rodi, ampak postane! Zanimivo je opazovati svoje spreminjanje, zorenje, mogoče rast, vzpone in padce, lepo mi je, ko se v svojem telesu dobro počutim, ko imam zdrave in trdne odnose z bližnjimi, sem zdrava in se zavedam, da bo moj dan tak, kakršnega si bom večinoma sama ustvarila, tisti drugi del dneva, ki si ga ne ustvarjam sama, pa sprejela in se z njim pomirila ali skušala spremeniti, kar se spremeniti da. Rada imam svoje prijateljice, kolegice, občudujem jih, se od njih učim, jih podpiram in se veselim njihovih uspehov, če me seveda ne popade prevelika zavist. Ha, ha, ha!