Če primerjamo dodajanje hormonov v rodnem in pomenopavznem obdobju – kaj je dobro, da vemo o hormonski sliki v obeh življenjskih dobah?

V rodnem obdobju se pri zdravih ženskah raven spolnih hormonov spreminja v približno enakem cikličnem zaporedju, kar opažamo z rednimi menstrualnimi ciklusi med 21 in 35 dnevi. Nekje na sredini ciklusa je najvišji hormon, ki je potreben za sprostitev jajčeca, torej za zanositev. V tem obdobju ženske, ki ne želijo zanositi in nimajo kontraindikacij za predpis hormonov, prejemajo hormonsko kontracepcijo v obliki tabletk ali vaginalnega obročka, tudi obližev, ki preprečujejo ovulacije, ali imajo maternični vložek z dnevnim minimalnim odmerkom hormona progesterona, ki lahko ostane v maternici tri ali pet let. Po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije ali po odstranitvi hormonskega vložka se jim že po nekaj mesecih menstrualni ciklus z vnovičnimi ovulacijami spontano vzpostavi. Pri zdravljenju neplodnosti vedno po protokolih dodajamo hormone, potrebne za pripravo maternične sluznice in dozorevanje jajčeca.

Ob težavah z vročinskimi oblivi in potenjem ter motenim spancem lahko življenje petdesetletnice poteka zelo kakovostno, le pogovoriti se mora s svojo ginekologinjo ali ginekologom, kako prebroditi čas, ko ima težave. Po pravočasni uvedbi hormonske nadomestne terapije hitro izzvenijo. 

V obdobju okoli menopavze pa zaradi neizogibnega usihanja hormona estrogena najprej nastanejo spremembe v menstrualnem ciklusu. Takrat so menstruacije lahko na veliko krajši razmik, lahko so obilnejše in se zavlečejo tudi na deset- in večdnevno krvavenje. Ginekologi s pregledom in največkrat s preiskavo histeroskopijo izključimo, da ženska pred menopavzo ne krvavi zaradi polipa ali ciste ali sumljivo zadebeljene sluznice, za katero bi se lahko skrival celo karcinom. Hormone dodajamo v tem obdobju po shemi, da še uredimo menstrualni ciklus, ko pa to ni več potrebno, saj je poteklo že celo leto od zadnje menstruacije, pa lahko z začetkom menopavze uvedemo hormonsko nadomestno terapijo. Ta je vedno predpisana individualno in zgolj za toliko časa, kot je smiselno dodajanje hormonov. Estrogen je najbolje začeti nadomeščati čim prej, nikakor pa ne začnemo dodajati hormonov šele po 60. letu. Nevarnost za trombozo se v tem obdobju bistveno poveča v primerjavi z ženskami v menopavzi, ki so hormonsko terapijo začele prej. Pri večini po menopavzi je poleg estrogena treba dodajati tudi progesteron, da ne bi zaradi vpliva na estrogenske receptorje nastajala znotraj maternice zadebeljena sluznica. Ne potrebujejo ga samo tiste posameznice, ki so imele operativno odstranjeno maternico.

Kako kritičen je prehod ženske v menopavzo, ki je v povprečju okoli petdesetega leta?

Nikakor niso zlata petdeseta leta kritična. Izguba menstruacije ne pomeni izgube ženskosti. Večina žensk je v tem obdobju še zelo aktivna tako na delovnem mestu kot v družini in z veliko življenjske energije in načrtov ter tudi kakovostno spolno aktivna, saj strahu pred zanositvijo ni več. Ob težavah z vročinskimi oblivi in potenjem ter motenim spancem lahko življenje petdesetletnice poteka zelo kakovostno, le pogovoriti se mora s svojo ginekologinjo ali ginekologom, kako prebroditi čas, ko ima težave. Po pravočasni uvedbi hormonske nadomestne terapije hitro izzvenijo. Možnosti za različne oblike nadomestnega hormonskega zdravljenja prilagodimo posameznici, saj ji lahko predpišemo tabletke, hormonske obliže, razpršilo za nanos natančnega odmerka estrogena na kožo ali lokalno hormonsko zdravljenje za suho sluznico nožnice.

Jemanje samo kalcija za to, da bomo imele krepke kosti, ne bo dovolj, saj zapleten mehanizem našega telesa potrebuje estrogen, ki bo kalcij pripeljal na del v kosteh, kjer obnova kosti poteka. 

Upad estrogena ni povezan le s spremembami v reproduktivnem krogu. Kje v telesu se izraziteje kaže njegov vpliv?

Pomanjkanje estrogena se najvidneje izrazi z nočnim potenjem, vročinskimi valovi, spremembami na koži in vezivnem tkivu, z ohlapnejšimi mišicami. Nabirati se začne trebušna maščoba zaradi slabšega bazalnega metabolizma in povečanja telesne teže od pol do enega kilograma na leto. Urogenitalno staranje zaradi suhe sluznice spolovila pogosto vodi v ponavljajoča se vnetja mehurja. Ta lahko z lokalno hormonsko terapijo zelo uspešno omilimo tudi v kasnejših zrelejših letih. Številne spremembe, ki nastanejo v telesu zaradi upada estrogena, so očem in počutju nevidne, vendar so mnogo pomembnejše za kakovost življenja v pozni pomenopavzi; denimo aterosklerotične spremembe ožilja in hitro upadanje kostne gostote ter kasnejši pojav osteoporoze.

Je estrogen najbolj učinkovito zdravilo za njegovo pomanjkanje?

Vsekakor lahko pomanjkanje estrogena nadomesti zgolj njegovo dodajanje. Jemanje samo kalcija za to, da bomo imele krepke kosti, ne bo dovolj, saj zapleten mehanizem našega telesa potrebuje estrogen, ki bo kalcij pripeljal na del v kosteh, kjer obnova kosti poteka. V pomenopavzi se ženske zaradi pomanjkanja estrogena izenačimo z moško populacijo v ogroženosti za srčna in žilna obolenja. S hormonsko nadomestno terapijo, ki jo ženskam, ki nimajo kontraindikacij za tak predpis, uvedemo kmalu po zadnji menstruaciji, olajšamo prehod v menopavzo in daleč v kasnejša leta odložimo možnost za srčno-žilne bolezni in nastanek osteoporoze. Prav tako zgolj vlažilni geli za sluznico spolovila ničesar ne zdravijo, ampak le začasno nekoliko omilijo suhost, uporaba estrogenskih vaginalnih tabletk ali kreme ali obročka z estrogenom, ki se tri mesece sprošča, pa toliko okrepi sluznico, da pripomore tudi k izboljšanju stanja urinske inkontinence.

Katere zdravniške preglede naj ženska opravi po petdesetem letu?

Preventivni programi v Sloveniji so odlično organizirani. Dora je presejalni program za ženske po dopolnjenem petdesetem letu na vsaki dve leti za pregled dojk, Zora za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, pregled se opravi v obdobju treh let, in Svit, ki je namenjen obema spoloma za odkrivanje krvavitev iz črevesja, kjer lahko najdemo zgodnje oblike raka črevesja. Prvič ga opravimo pri petdesetem letu, nato pa vsaki dve leti. Pregled za kostno gostoto densitometrijo svetujemo prvo leto po menopavzi, saj je takrat upad kostne gostote največji, nato rezultate spremljamo na daljše intervale, saj spremembe gostote kosti potem niso zelo hitre. Svetujemo opustitev slabih razvad, kot sta kajenje in uživanje alkohola, vzdrževanje normalnega krvnega tlaka in telesne teže ter občasno kontrolo krvnih maščob, saj se njihov metabolizem z menopavzo spremeni.