Tako objavlja spletni portal Psychology Today: v študiji ameriškega instituta Basset je tako mogoče odkriti številne zanimive izsledke o počutju in ravnanju lastnikov mačk. Denimo, ti naj bi večkrat potrebovali pomoč psihologa ali psihiatra, bolj so nagnjeni k odvisnosti ter celo nekaterim kroničnim obolenjem, srčno-žilnim boleznim in težavam, ki vodijo k hospitalizaciji.



Psi naj bi, po drugi strani, pojav vseh teh tegob zavirali, tako naj bi tudi otroci redkeje doživljali tesnobna stanja, če odraščajo v družbi kužka, redkeje občutijo strah in zadrego v družbi, kužki pa naj bi svoje lastnike spodbujali h gibanju in preživljanju časa v naravi, kar ima seveda odlične učinke na zdravje. In čeprav naj bi po prvotnih študijah tudi mačke in drugi ljubljenci tako pozitivno učinkovali na otroke, se je izkazalo, da vendarle ni tako. Otroci, ki imajo doma mačka, večkrat doživljajo čustvene stiske in se težko koncentrirajo na gospodinjsko delo in šolske obveznosti, medtem ko mladi lastniki psov skozi življenje korakajo bolj sproščeno in v družbi doživljajo manj zadreg.



Kje torej tiči vzrok? Ali so mačke krive za razpoloženje ljudi - ali si preprosto ljudje z negativnim pogledom na svet izberejo mačke za hišne ljubljence? Če sklepamo o drugem, je treba študije povsem na novo prevetriti in mačkam nameniti povsem novo pozornost. Raziskovalci z Basseta tudi priznavajo, da je bilo o psih opravljenih veliko več študij, saj jih je lažje pripraviti k sodelovanju in spremljati njihove odzive ter opazovati kognitivne sposobnosti, zato so mački v tem pogledu gotovo prikrajšani. In krivica tako doleti tudi njihove lastnike.