Možganska kap je globalno gledano najpogostejša nevrološka bolezen. Smrtnost in invalidnost sta veliki, kar neposredno prizadetim in njihovim svojcem zelo spremeni kakovost življenja. Po nedavno objavljeni študiji iz Wuhana, v katero so vključili 217 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, ta vpliva tudi na pojav možganske kapi. Kar 36 odstotkov bolnikov je imelo nevrološko simptomatiko, ponavadi dan ali dva po začetku bolezni; v prvi vrsti je šlo za osebe s huje izraženo klinično sliko, predvsem starejše s pridruženimi kroničnimi boleznimi. Možganska kap in motnja zavesti sta pogosto sledili čez nekaj dni, so povedali strokovnjaki na letošnji konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. 

Zapomnimo si preprosto in zanesljivo formulo prepoznavanja znakov srčne kapi, ki jo zajema beseda GROM: G kot govor (prizadet), R kot roka (delna ali popolna ohromelost), O kot obraz (povešen ustni kot oziroma asimetrija) in M kot minuta (takoj je treba poklicati na telefonsko številko 112!).

Nujno hitro ukrepanje

Po besedah prof. dr. Janje Pretnar Oblak, dr. med. z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, virus sars-cov-2 prvenstveno povzroča akutne respiratorne težave, pri približno tretjini bolnikov pa se pojavi tudi nevrološka prizadetost, predvsem glavobol, motnje zavesti in parestezije, denimo občutki mravljinčenja. Prisotnost virusa so dokazali v možganskem likvorju, kar kaže, da gre lahko za neposredno okužbo osrednjega živčevja. »Virus sars-cov-2 lahko prizadene živčevje, kar je deloma posledica direktnega delovanja virusa, delno pa je nevrološka oškodovanost posledica indirektnih mehanizmov, med drugim gostiteljevega imunskega odziva. Bolniki potrebujejo zgodnje ugotavljanje nevroloških simptomov in usmerjeno diagnostiko za čimprejšnje ukrepanje,« opozarja prof. dr. Pretnar Oblakova. 



Tudi prehlajeni ostanemo doma

Kot poudarja predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc, dr. med., se je v luči novih razmer treba zavedati, da stalno pojavljajočih se virusnih okužb odslej ne bomo smeli več obravnavati kot nepomembne epizode. Svetuje, da vsakič, ko dobimo vročino ali prehladno obolenje, tudi zaradi varnosti drugih ostanemo doma in se izogibamo stikom, a seveda ne pretiravajmo z ukrepi. Kar zadeva preventivo tako pred nevarnimi virusnimi obolenji kot nastankom možganske kapi, v prvi vrsti izpostavlja zdrav način življenja; ta naj se v posameznikovem življenju začne čim prej.

Ne čakaj na pomoč drugih!

»Ne kadimo, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, se vsak dan vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja,« poda temeljne smernice za krepitev odpornosti našega organizma prim. Cevc ter doda, da so bistvene tudi redne kontrole dejavnikov tveganja, to je krvnega tlaka, krvne maščobe, krvnega sladkorja in srčnega utripa: »Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju.«