No, dejstvo je in žal zelo hitro pozabimo nanj, da nihče ne more biti samoumeven. In tudi nobena stvar ali zadeva ni samoumevna. Za vsakim dosežkom, odnosom ali uspehom stoji kar nekaj truda, iskanja rešitev, pripravljenosti na kompromise in naklonjenosti temu, da osrečujemo druge. Hm, težko, kajne?

Dnevi se ne vrnejo

Pride gospa v svetovalnico. Mojih let, morebiti nekoliko mlajša, doma ima dva najstnika in moža, ki ga je do pred kratkim imela za samoumevnega. Skupaj sta skoraj dve dekadi, navadila sta se drug na drugega, skoraj nič več se ne pogovarjata, ker se v pogovoru ne moreta več presenetiti ali osrečiti, pač živita skupaj, vzgajata otroka, plačujeta položnice in dnevi ter meseci nekako tečejo in se ne povrnejo, če ste morebiti to pozabili. Gospa prizna, da se je do moža v preteklosti grdo vedla, sredi stavka ga je prekinjala, ve, da ga sploh ni več poslušala, ko jo je prosil, naj mu prisluhne, da ga boli, ko ga zavrača, ko z njim ne govori, ko je jezna, da želi živeti ob njej miren in zadovoljen, ne pa ignoriran in za vsako malenkost kritiziran. Mladostna gospa pove, da je bil zanjo povsem samoumeven, da mu je v zakonu povedala kar nekaj grdih stvari in ga poniževala, ko je delal do poznih ur v svojem studiu.


PREBERITE ŠE: Znate pohvaliti partnerja?



Nima me več rad?

Do pred nekaj dnevi je bila prepričana, da je njun zakon kar v redu, čeprav sta bila očitno samska v partnerskem odnosu, ker ga nista razvijala in je vse postalo rutina. Pa saj vsi vemo, da se nam ne ljubi kaj dosti razpredati o dnevu, ko pridemo domov s posla pozno popoldne ali zvečer, utrujeni smo, energijo je treba razporediti še med otroke in dragega, za nas dame pa je zmanjka. Izzivi vsakdana črpajo našo energijo. Ni več moči (ali pa mu ona zameri vse sorte), da bi se zvečer, ko vse potihne, ljubkovala z možem, zato ga iz noči v noč zavrača. Verjame, da on to razume, saj nekako vendarle shajata čez dan. Ona ne razmišlja o tem, da moški pogosto enači ljubezen svoje ženske s seksualno željo po njem in pogoste zavrnitve v domači postelji si pretolmači v »nima me več rada«. In kot se zelo hitro in nenačrtovano zgodi, si mož najde potrditev v kakšni drugi postelji, v kateri se druga dama potrudi in nikoli ni utrujena in tudi glavobola ne pozna.

Čas za razmislek

Ko prevara pride na dan, žena ugotovi, da mož ni samoumeven. Da razmišlja s svojo glavo ali dvema, da se odloča, ne da bi v enačbo vključeval njo. Presunjena je, a mu ne zameri, saj spozna svoj delež udeležbe v bolečini, ki jo je doživela ob spoznanju, da ni več edina ženska v njegovem življenju. Ko je pravzaprav že prepozno, si želi, da bi z možem na novo oblikovala partnerski odnos, saj nenadoma ugotovi, da se kaj hitro lahko pripeti, da se bo starala sama. Otroka bosta kmalu zaživela svoje življenje in odšla naprej v njima lastne izzive, ona ostaja na tnalu lastnih odločitev, ali bo spremenila odnos do moža in v sebi našla moč in voljo ter ljubezen, da prepriča moža, da zanjo ni več samoumeven.


PREBERITE ŠE: Obudimo navihanost v odnosu



Rutina ubija

No, to je zgolj eden od prepogostih primerov, ko se prepozno zavemo, da sta rutina in naše prepričanje, da je vse tako, kot mi hočemo, in je to zacementirano, uničujoča za razmerje. Zavedajmo se, da je naš partner človek iz mesa in krvi, iz njemu lastnih potreb in želja, da ne moremo nanj gledati kot na kos pohištva, kot včasih rada rečem. Kajti omarica ali kavč pač samo so nekje v prostoru in je samoumevno, da se ne bodo sami od sebe premikali. So tam, da nam služijo. Partner nam ni dan zato, da zgolj je. Odnos je treba negovati, razvijati, se pogovarjati in se slišati, biti domiselni v postelji in otroško navihani ter polni presenečenj, ki delajo razmerje živahno. Kakšno erotično sporočilce vedno prav pride, pozornost do drugega ni samoumevna, temveč je to odločitev, kazati svojemu dragemu, da se nanj spomnimo tudi v službi in da si ga želimo. Kot svojega moškega in kot ljubimca v postelji. Se vam zdi to težko, drage moje čudovite dame?


PREBERITE ŠE: Kdaj je prepir koristen?



Moški potrebuje pozornost

Verjemite, da moški delujejo na našo pozornost, sploh če je kdaj pa kdaj naravnost in nagajivo usmerjena pod njegov popek. Včasih je treba tako malo, pa je učinek ogromen. Sedaj prosim pustite ob strani svoje pritoževanje, da vas ne sliši in ne vidi, da ne upošteva vaših prošenj o zamenjavi pregorele žarnice v predsobi, da pričakuje, da bo vsak dan celoten obed, in da ste izključno vi tisti, ki spravlja otroke spat. Vem, vse to je del družinske dinamike in partnerskega preigravanja, kdo bo koga. A kot že mnogokrat napisano, je partnerski odnos sodelovanje, in ne tekmovanje.

Skušajte ozavestiti, da se res zelo hitro in neslišno pogreznemo v močvirje slabe volje, negativnega pogleda na vse okoliščine, ki se nam zgodijo, hitro jezno eksplodiramo in nočemo več poslušati argumentov druge strani. V sebi negujemo bolečino in študiramo, kako bi se mu maščevali. Ga ignoriramo ali pač prezremo njegove prošnje in smo imune na to, da tudi sebi s tem povzročamo pravo čustveno in osebnostno razdejanje.

Če se odločimo, da bomo bolj pozitivne, da nam je mar, kaj nam naš dragi govori in sporoča, če se trudimo ugotoviti, kaj je njegov jezik ljubezni in ali on že pozna našega, je večja možnost, da skupaj oblikujeta varen partnerski pristan, v katerem se lahko oba enakovredno osebnostno in ljubeče razvijata. V takšnem odnosu preprosto ni prostora za samoumevnost.


* Melita Kuhar je univ. dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, Svetovalnica, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.