Kitajska je na izrednem zasedanju VS ZN pozvala k diplomatskim pogovorom. »Krizo je treba rešiti po mirni poti. Kitajska ne bo nikoli dovolila kaosa in vojne na polotoku,« je izpostavil kitajski veleposlanik pri ZN Liu Jieyi. Peking je sicer že pred tem na severnokorejsko veleposlaništvo naslovil uraden protest. »Kitajska nasprotuje razvijanju severnokorejskega jedrskega in raketnega programa,« so pojasnili na zunanjem ministrstvu in dodali, da je Kitajska zavezana zagotovitvi jedrske razorožitve Korejskega polotoka. 

Tudi Rusija je na zasedanju poudarila, da so edina možnost za rešitev krize diplomatska pogajanja. Moskva podpira kitajski predlog, da bi se ZDA in Južna Koreja v zameno za zamrznitev severnokorejskih jedrskih in raketnih preizkusov odpovedali skupnim vojaškim vajam. 



Veleposlanica ZDA pri ZN Nikki Haley je njun predlog označila za »predrznega«. Po njenih besedah je čas, da se z »najostrejšimi možnimi sankcijami« okrepi pritisk na Severno Korejo. »Samo najostrejše sankcije nam bodo omogočile, da rešimo ta konflikt po diplomatski poti,« je poudarila. Kakšne sankcije bi Washington podprl, ni pojasnila. 

Za sankcije se zavzemata tudi drugi dve članici VS ZN Japonska in Velika Britanija. London se je zavzel za sankcije, s katerimi bi omejili severnokorejske delavce, ki delajo v tujini in pošiljajo denar nazaj v državo. Japonska pa je že pred zasedanjem VS ZN pozvala, naj sprejme nove sankcije proti režimu v Pjongjangu. »Ne smemo več tratiti časa,« je povedal japonski veleposlanik pri ZN Koro Bessho. 



Tudi voditelji držav skupine G7 so varnostni svet pozvali, naj pripravi »novo in učinkovito resolucijo« z najostrejšimi ukrepi proti Severni Koreji, je v izjavi zapisala italijanska vlada, ki trenutno predseduje G7. Države G7 so nedeljski preizkus vodikove bombe najostreje obsodile, jedrske poskuse pa so označile za »nesprejemljivo provokacijo«. Poudarili so še, da se mora Pjongjang »nemudoma« odpovedati svojemu jedrskemu programu.

Petčlanska skupina Brics, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Južna Afrika in Kitajska, je medtem ob vrhu držav v Xiamenu sporočila, da obžalujejo jedrske poskuse v Severni Koreji. Po njihovem prepričanju je mogoče vprašanje rešiti »le na miren način in z neposrednim dialogom vseh vpletenih strani«. 



Južnokorejsko obrambno ministrstvo je medtem zapisalo, da Seul že vse od jedrskega poskusa pri svoji severni sosedi opaža znake, da se pripravlja na novo izstrelitev rakete. Ocenili so, da se Pjongjang najverjetneje pripravlja na izstrelitev medcelinske balistične rakete. Niso sicer pojasnili ali nakazali, kdaj naj bi Severna Koreja nameravala izstreliti raketo. Sporočili so, da je nedeljska eksplozija dosegla moč 50 kiloton, kar je petkrat večja moč od severnokorejskega petega jedrskega poskusa septembra lani in trikrat večja od ameriškega jedrskega napada na Hirošimo. 

Južna Koreja in ZDA bodo v odgovor na jedrski poskus okrepile protiraketni obrambni sistem, je še sporočilo južnokorejsko obrambno ministrstvo. Ameriški protiraketni sistem THAAD, ki so ga namestili v Južni Koreji, ima namreč zaenkrat operativni le dve izstrelišči. Zaradi zaskrbljenosti javnosti, kakšen vpliv ima sistem na okolje, so začasno prekinili z dokončno namestitvijo sistema. Na obrambnem ministrstvu so pojasnili, da bodo zaradi vedno večje severnokorejske grožnje kmalu začasno namestili še preostala štiri izstrelišča. 



Južnokorejski voditelj Moon Jae-in je danes po telefonu govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dosegla sta dogovor o odpravi omejitev nosilnosti južnokorejski raket, so sporočili v Seulu. Južna Koreja je morala namreč v okviru dvostranskega sporazuma z ZDA doslej spoštovati pravilo, da bojne glave raket na njenih balističnih raketah ne smejo biti težje od 500 kilogramov.  

S Trumpom je po telefonu spregovorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ga pozvala k mirni rešitvi krize. Kot je še sporočil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, se je Merklova zavzela, da se bo v Evropski uniji zavzela za podporo ostrejšim sankcijam, katerih cilj bi moral biti, da Severno Korejo odvrnejo od ravnanja, ki ni v skladu z mednarodnim pravom, ter mirna rešitev konflikta.



Medtem sta v stik preko telefona stopila tudi južnokorejski Moon in ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je zavzel za obnovo pogajanj s Severno Korejo. Švica pa se je medtem ponudila kot posrednica pri reševanju krize na Korejskem polotoku. V Bernu bi lahko gostili tudi ministrske pogovore, je povedala švicarska predsednica Doris Leuthard. Poudarila je še, da morata ZDA in Kitajska prevzeti svoj del odgovornosti.