Ali Miklavž, Božiček in dedek Mraz resnično obstajajo? In kako zmorejo s svojimi pomočniki prebrati toliko pisem in izdelati toliko darov? In le kako jim uspe v eni noči obiskati vse otroke na svetu? Vsak starš se slej ko prej mora soočiti s takšnimi in podobnimi vprašanji, ki so najpogostejša ob prehodu iz vrtca v šolo. Otroci se takrat namreč ne zadovoljijo več s kratkimi pojasnili, temveč zmorejo s podvprašanji v kar fino zadrego spraviti marsikaterega odraslega.



Toda strokovnjaki opozarjajo: številni starši v ihti, da bi svojega otroka čim prej potisnili v svet odraslih in mu naredili prostor za t. i. resne ambicije, svojim najmlajšim mnogo prehitro odvzamejo čarobne doživljaje in pravljice. A za te nismo nikoli prestari, poudarjajo strokovnjaki. »Zgodbe o dobrih možeh v decembru, ki nosijo darila in nagradijo pridne otroke, so s stališča otrokovega kognitivnega razvoja dobre, saj razvijajo domišljijo,« pojasnjuje dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije. »Otrokov domišljijski svet postavlja temelje za otrokovo ustvarjalnost, reševanje problemov, razumevanje različnosti, inovativnost in tudi pozornost. Predvsem v predšolskem obdobju je pomembno, da starši spodbujamo otrokov domišljijski svet s tem, da mu beremo pravljice, pripovedujemo zgodbe in tudi po svoje razlagamo, kako lahko Miklavž speče piškote za vse pridne otroke, kako Božiček obišče vse otroke sveta in kako dedek Mraz ve, kaj si otroci želijo za darilo.«



Če verjamejo v dobre može, verjamejo v čudeže, dobroto, ljubezen - in le kaj je s tem narobe, da bi to morali zatreti! Za marsikoga so dolgobradi dobrotniki še kako dobrodošli pomočniki pri marsikdaj zahtevni vzgoji, priznajmo si, praznično obdarovanje je marsikdaj tudi dobra spodbuda. »Dobri možje tudi staršem omogočajo, da motivirajo otroke k bolj zaželenemu vedenju,« nadaljuje Poljak Lukekova. »Pri tem pa moramo biti pozorni in zmerni, saj je treba otroke spodbujati, da se vedejo primerno predvsem zaradi posledic, ki jih takšno vedenje prinese, in ne zaradi nagrade oziroma kazni. Na primer: otrok mora pospraviti sobo, ker mu pospravljena soba omogoča, da se bo tudi jutri lahko igral s svojimi igračami, in ne zato, da bi mu Božiček prinesel želeno darilo ali da ga ne bi parkeljni odpeljali.«



A vendarle, dobri možje ne morejo biti del otrokovega življenja kar v nedogled - slej ko prej je treba otroku predstaviti resnico in sprejeti dejstvo, da naš naraščaj odločno koraka po poti zrelosti in odraščanja, se strinja sogovornica, ki sklene: »Menim, da ni nič narobe, če otrokom čim dlje ohranjamo domišljijski svet. Pri otroku pa je treba spodbujati resnicoljubnost, zato moramo takoj, ko nas otrok sooči z razkritjem skrivnosti dobrih mož, resnico povedati, se z otrokom pogovoriti in mu razložiti razliko med domišljijskimi zgodbami in resnico. Resnico mu lahko starši povedo sami ali pa prepustijo to vrstnikom. Otrokovim vprašanjem se ne smemo izmikati, in če presodimo, da je že dovolj star, mu seveda resnico tudi na njemu razumljiv način povemo.«