Velikokrat pišemo o tem, da je treba, ko se začnemo ukvarjati s športom, paziti na sklepe. Preberete kdaj kakšne take nasvete?

Ko tečem in telovadim, vedno poslušam svoje telo. Najbolj pomembno mi je, da se dobro počutim, zato nikoli ne pretiravam.

Včasih me tudi kdo vpraša, ali me nič ne boli, ko nenehno tečem. Takrat samo odvrnem: Veš kaj, če me boli, kar fejst po kolenu usekam in neha boleti. 

S tekom ste se začeli povsem po naključju na povabilo prijatelja ukvarjati šele pri 46. Ampak saj prej niste bili popolnoma neaktivni, mar ne?

Ne, smučala sem, hodila. Res pa je, da nisem dajala veliko pozornosti treningu prav vsak dan. Res je tudi, da sem vedno hotela biti boljša. Ko sem opazila, da se z rednim tekom čedalje bolje počutim v svoji koži, sem začela tekati kar vsak dan. To je bil zame velik uspeh. Počutila sem se zdravo, močno. Potem sem se začela redno udeleževati tudi tekmovanj in vso so me prevzela. Od začetka nisem vedela, kaj lahko pričakujem, tako da sem za svojo prvo tekaško prireditev izbrala kar 21 kilometrov v Radencih. Pač, sem si rekla, grem in se preizkusim. In očitno sem dobro tekla, kajti kar takoj sem domov odnesla tudi medaljo. (Smeh.)

Kako na vašo prizadevnost gledajo vrstnice, sosedi?

Velikokrat slišim, oh, če bo ona pretekla, bom jaz tudi. (Smeh.) Vlivam jim veselje do teka in tekmovanj. Sosed mi je kdaj rekel, da moža s svojim vplivom mučim, da ga bom še pokončala. (Smeh.) Seveda je začel tudi on z mojim zgledom postajati bolj aktiven. No, z njim je vse v redu. Čeprav je star 95 let, še vedno hodi z mano. Včasih me tudi kdo vpraša, ali me nič ne boli, ko nenehno tečem. Takrat samo odvrnem: Veš kaj, če me boli, kar fejst po kolenu usekam in neha boleti. (Smeh.)

Se je pa neredko zgodilo, da sem prišla iz službe pred možem, ker sem zaradi dela na rentgenu imela krajši delavnik. Takrat sem si mislila: Zdaj pa, Kazimira, hitro na tek! Ko pride Miloš domov, ne bo več časa! 

Kaj vam je pri teku najbolj všeč? Tisto pričakovanje na startu, sam tek, ponos na cilju?

Ko se odpravljam na tekmo, grem že od doma vesela. Vse mi je všeč. Tek od začetka do konca. Seveda pa sem najbolj vesela, ko pridem na cilj in spoznam, česa sem sposobna.

Kateri del dneva vam je za tek najljubši?

Na treninge sem vedno hodila zelo zgodaj, pred službo. Čez dan se nato nakopičijo številne obveznosti. Se je pa neredko zgodilo, da sem prišla iz službe pred možem, ker sem zaradi dela na rentgenu imela krajši delavnik. Takrat sem si mislila: Zdaj pa, Kazimira, hitro na tek! Ko pride Miloš (njen mož je upokojeni pediater Miloš Lužnik, nekdanji predstojnik slovenjegraške bolnišnice, op. p.) domov, ne bo več časa! (Smeh.) Takrat se bova imela veliko pogovoriti, veliko bo treba postoriti.