Filmi Akija Kaurismäkija so pogosto grenko-sladki, čeprav je tematika žalostna, se med ogledom tudi nasmehnemo ali celo nasmejmo. Ali jih tudi vi, ki ustvarjate te filme, vidite kot takšne?

Tak je tudi Aki in tako vidi svet. Film Druga stran upanja je drama, satira in komedija hkrati. Ne moreš ves čas govoriti le o vseh bolečih stvareh, ki se dogajajo v svetu, v filmu in življenju je treba najti humor in Aki ima izjemen smisel za humor.

Kako je igrati v takšnih sladko-grenkih filmih? Z Akijem sodelujeta že mnogo let, morata med snemanji sploh govoriti ali že vse vesta in ne potrebujeta več besed?

Aki hoče predvsem pokazati, kako živijo običajni ljudje. V filmih, ki jih režira Aki, ne igramo, takole mi je naročil – ne igraj, bodi, tvoje vrstice naj padajo kot opeke v moker beton. To je metafora, a vem, kaj je mislil s tem. Je pa res, da ko imaš pred seboj tako genialno napisan scenarij, ni težko igrati. Akija poznam že 33 let, igral sem v mnogih njegovih filmih, čutiva povezanost, a moram tudi povedati, da smo na snemanjih vsi dobro pripravljeni, ker je Aki zahteven režiser.



Kaurismäki pravi, da bi rad, da bi ob tem filmu ljudje pomislili, da je danes begunec nekdo drug, jutri pa si lahko ti. Se strinjate?

Svet je obrnjen na glavo in ta vprašanja so zelo pomembna. Če bi imel čarobno paličico, s katero bi lahko vse spremenil, bi, a se mi žal zdi, da gre vse le na slabše. Imam štiri otroke, živeli smo tako lepo in mirno, danes pa so časi bolj negotovi. A verjamem v dobre stvari in v to, da lahko režiserji, igralci in umetniki delček za delčkom spreminjamo svet.

Nazadnje sem videl napovednik za film Lego Batman in to je bilo zame preveč (smeh). Sem le velik oboževalec Batmana.    

V filmu vidimo zgodbo o nenavadnem prijateljstvu, takšni zapleti so temelj mnogih filmov, od dram do komedij, zakaj?

Tako pač je v življenju. Midva sva se zdaj spoznala in morda bova naredila načrte za naprej, ki bodo koristili najinem poslu ali pa prijateljstvu, lahko se tudi poročiva (smeh). Zgodba v filmu je nenavadna in zabavna, spomni nas, da je v življenju vse odvisno od sreče. Ne izbiraš, kje se boš rodil, morda na Finskem, v Siriji ali pa ZDA, tam se začne tvoje življenje. Če se rodiš nekje, kjer padajo bombe in vsako jutro slišiš zvoke pušk, ni enako, kot če se rodiš nekje, kjer je mir. Moj lik ima težave doma in v službi, ne more več prodajati izdelkov, ker so proizvodnjo preselili v države, kjer je to ceneje, poskusi svojo srečo v kazinu, zmaga in to mu spremeni življenje. Khaled pride na Finsko in spozna moj lik, ki mu ponudi delo. Film ponudi pogled v vsakdanje življenje ljudi, ki pač vsak dan nekaj naredijo, da živijo naprej.

Takšne zgodbe so značilne za Kaurismäkijeve filme in tudi sicer za evropsko kinematografijo, v Ameriki pa so v ospredju franšize in superjunaki …

Nazadnje sem videl napovednik za film Lego Batman in to je bilo zame preveč (smeh). Sem le velik oboževalec Batmana.



Kako  je bil film Druga stran upanja sprejet na Finskem?

Pri nas je veliko oboževalcev Kaurismäkija, hkrati pa je tudi veliko takšnih, ki mislijo, da daje svetu napačen vtis o naši državi. Zelo smešno je bilo, ko so ljudje, ki skrbijo za finske blagovne znamke, poslali pismo finskemu filmskemu združenju, da naj nehajo po svetu kazati filme Akija Kaurismäkija. Seveda smo svobodna država in jim tega ni treba upoštevati. Finske blagovne znamke so sicer Božiček, severni sij in jezera in verjetno jim ni všeč, da Aki prikaže satirični pogled na Finsko.

Nazadnje mi je rekel, da bom imel v njegovem naslednjem filmu veliko vlogo in da naj bom pripravljen. Tri leta sem čakal doma ob telefonu na Akijev klic (glasen smeh).   

Imata z Akijem že kakšne načrte za naslednji film?

Zadnjič mi je rekel, da bova posnela čisto pravo komedijo. A morda se je šalil, pri njemu nikoli ne veš. Tudi po vsakem filmu reče, da ne bo več nobenega posnel. Bi pa zelo rad z njim posnel čisto pravo komedijo.

Ste tudi glasbenik, se kaj zanimivega obeta na tem področju?

Igram v različnih skupinah, različne žanre, igram bas in pojem. Letos največ igramo s finskim vojaškim orkestrom, ker praznujemo sto let neodvisnosti Finske. Potujemo naokoli in pojemo finsko himno, to je res lepa pesem. Igram pa še v drugih zasedbah, igramo Led Zeppelin, ZZ Top, svojo glasbo …



Če bi morali izbrati, ali boste do konca življenja le še igrali ali pa se le še ukvarjali z glasbo, kaj bi izbrali?

Če bi Aki vsako leto naredil film, bi izbral igro (smeh). Z glasbo se ukvarjam že od štirinajstega leta …

In imate že dovolj rokenrol življenja?

Predvsem potovanj, postajam vse bolj len (smeh). A ko grem na oder in začnem igrati, se seveda počutim kot doma. Je pa snemanje z Akijem res zabavno in upam, da mi ne bo treba spet čakati pet let na naslednji film. Nazadnje mi je rekel, da bom imel v njegovem naslednjem filmu veliko vlogo in da naj bom pripravljen. Tri leta sem čakal doma ob telefonu na Akijev klic (glasen smeh).