Za pravilno razumevanje informacij, ki nam jih o aktualni situaciji daje djotiš, moramo imeti pred očmi dvoje:

  • Da se življenje odvija v ciklih, ki se v enakomernih presledkih ponavljajo. V predvidljivem zaporedju se dogajajo okoliščine, ki si niso nikoli enake, so si pa podobne. Denimo, vsakih 12 let nastopi obdobje, ki pomeni prepotrebno umirjanje gospodarske rasti. Če tega ne vemo in si v obdobju konjunkture ne ustvarimo rezerve za ta čas, vsakih 12 let doživljamo krizo. Zadnja je bila v letu 2008, pa letos, naslednja pa bi lahko bila leta 2032. Vsaka okoliščina za vse v njej udeležene pomeni neko izkušnjo. Kakšna bo za posameznika, je odvisno od pomena, ki ga bo okoliščini dal sam. Kako se bomo kot posamezniki in s tem posredno kot narod odzvali, je do določene mere predvidljivo. Če ne bomo zavestno ravnali drugače, se bomo odzvali tako, kot smo se prejšnjič v podobni situaciji. Bolj kot se zavedamo svojih naravnanosti, lažje jih po potrebi spremenimo in iz naslednje podobne situacije naredimo (še) boljšo izkušnjo zase.
  • Tako kot smo si s svojimi naravnanostmi različni kot posamezniki, smo si različni tudi kot narodi. Vsak narod je zgodba zase, ki si jo piše skozi lastno zgodovino. Tudi če je zunanja situacija ista za različne narode, celo globalno, jo bo vsak narod doživljal skozi svoje zgodovinske, kulturološke in sociološke oči. Zato je zelo napačno predvidevanje, da se morajo različni narodi v enaki situaciji počutiti enako, ravnati enako in da bo ista situacija pomenila enako izkušnjo za vse. Tega še posebej ne bi smeli pozabiti danes, ko se ves svet sooča z grožnjo novega koronavirusa (SARS-CoV-2). Ukrepi, ki dajejo dobre rezultate pri eni naciji, lahko delujejo popolnoma drugače pri drugi.

Poglejmo, kaj nam glede aktualnega virusnega dogajanja razkriva djotiš karta za Slovenijo.

Od aprila 2017 do junija 2020 smo kot narod še posebej dojemljivi za vprašanje preskrbljenosti najbolj ranljivih družbenih skupin, kot so socialno šibki, bolni in starejši. Pri iskanju rešitev smo naravnani k posnemanju dobrih praks drugih narodov. V takšni družbeni klimi se nam je marca letos zgodil koronavirus.

Se zgodovina ponavlja? 

Covid-19 je situacija, s katero se srečujemo globalno. Njene posledice bodo neizbežno zaznamovale  življenje na planetu med januarjem 2020 in aprilom 2022.  Kakšna bo izkušnja virusa za posamezen narod, nam veliko povedo izkušnje, ki so jih narodi doživljali v obdobju med 15. decembrom 1990 in 6. marcem 1993.  Zanimivo je, da sta v tem obdobju tako Italija kot Španija doživeli hudi pomorski nesreči tankerjev z daljnosežnimi posledicami. Ironično, ampak nesreča španskega tankerja je bila ob obali A Coruna. ZDA so z operacijo Puščavski vihar začele invazijo na Irak, ob pomoči zavezniških sil Velike Britanije in Francije. To so danes najbolj prizadete države zaradi koronavirusa.  

Na podlagi djotiša lahko sklepamo, da bo po 22. aprilu tudi drugod po svetu začela popuščati grožnja pred virusom. Zato bi vsako dodatno prilivanje olja na ogenj z nesorazmernimi omejevalnimi ukrepi in represivnim nadzorom v aprilu pri nas ustvarjalo idealne pogoje za izbruh novega, še bolj nalezljivega »virusa«. 

Slovenija od osamosvojitve do virusa 

Za Slovenijo pogled nazaj razkriva, da nas bo dogajanje v zvezi z virusom v marsičem spominjalo na čas osamosvajanja in začetkov naše državnosti. Takratno obdobje je zaznamoval razpad Jugoslavije in vojne za osamosvajanje jugoslovanskih republik, sedanjega pa bo vojna s koronavirusom in upajmo, da ne tudi razpad Evropske unije. V času našega osamosvajanja smo se izkazali kot odporen, odgovoren, trpežen, demokratičen narod, ki zna interese skupnosti, kadar je potrebno, postaviti pred interese posameznika in se je za skupno stvar sposoben hitro in učinkovito povezati, organizirati, sodelovati, ukrepati in vztrajati. Na to se pri slovenskem narodu lahko kadarkoli računa, to nam je preprosto v krvi. Zato je naša vojna za Slovenijo trajala le deset dni, kar je neprimerljivo s trpljenjem in žrtvami dolgoletnih krvavih spopadov na ozemlju sosednih republik. 

Smo Slovenci bolj odporni na virus? 

Nekaj podobnega se dogaja zdaj, v naši vojni z virusom. Na podlagi djotiša bi lahko rekli, da je bila »virusna« vojna za večino Slovencev do konca marca že dobljena. Kot narod smo znova dokazali, da v kriznih razmerah ne izgubljamo glave in nismo nagnjeni k paniki, hkrati pa ne podcenjujemo nevarnosti. Sposobni smo se samoorganizirati ter zrelo in odgovorno zaščitno ukrepati. Ta lastnost je v bitki s tem ali katerimkoli drugim virusom dosti pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Razkriva močno čustveno stabilnost Slovencev v kriznih razmerah, kar odločilno vpliva na imunski sistem in posledično na visoko stopnjo odpornosti proti virusom. Naša djotiš karta dovoljuje zaključek, da smo Slovenci zaradi te svoje značajske poteze med narodi, ki so najbolj odporni na virus. 

Italijani so potegnili kratko 

Čeprav smo si z Italijani bližnji sosedje, bi težko rekli, da smo si karakterno kaj dosti podobni. Njih odlikuje izjemna družabnost, človeška odprtost, komunikativnost, izrazit čut za estetiko, po drugi strani pa bi težko rekli, da so jim krizne situacije pisane na kožo. Razumljivo je, da so se zato na virus (pre)pozno odzvali, zato so morali biti kasneje sprejeti ukrepi toliko bolj rigorozni. Drastična prepoved vsega družabnega življenja, ki se jim je zgodila dobesedno čez noč, je morala biti zanje ogromen stres. Kako stres vpliva na imunski sistem in posledično na odpornost, pa danes menda res že vsak ve. Naši zahodni sosedje so imeli še to smolo, da so bili prvo večje žarišče v Evropi, zato so bili na nevarnost virusa popolnoma nepripravljeni. 



Je virus Slovence rešil pred izgorelostjo? 

Za celovito sliko dogajanja, nas djotiš opozarja še na nekaj. Od marca 2019  Slovenci kolektivno verjetno bolj kot drugi čutimo potrebo po predahu od vsakodnevnih pritiskov. Zato ne preseneča, da smo bili v zadnjem letu priča množičnemu opozarjanju na nevarnost izgorelosti in stresa. Čeprav se morda sliši čudno, ampak virus je, po djotišu sodeč, večini Slovencev prejšnji mesec prinesel izrazito povečan občutek svobode. Naenkrat se je podivjan, izčrpavajoč, dostikrat tudi neobvladljiv vsakodnevni ritem življenja popolnoma umiril. Dobesedno čez noč ni bilo več potrebe po vstajanju sredi noči, živčnega čakanja v prometnih zamaških, vsakodnevnega hitenja na delo in domov, tekanja po trgovinah, razvažanja otrok na vse konce in kraje, usklajevanja neštetih obveznosti, bitke za minutko prostega časa.

Ker je vlada takoj po začetku epidemije obljubila finančno pomoč, smo lahko za nekaj časa odrinili tudi finančne skrbi in si privoščili ponujeni predah. H kolektivno dobremu počutju Slovencev v marcu je piko na i dodala statistika, ki je na podlagi števila obolelih iz dneva v dan bolj kazala, da se pri nas epidemija ne bo razvijala tako eksponentno kot pri sosedih in da je vedno manj nevarnosti za kolaps zdravstvenega sistema. 

Od aprila do julija se bodo stopnjevale zahteve, da stroka v svojih priporočilih jemlje v obzir tudi posledice, ki jih ima zahtevana izolacija za življenje zdravih ljudi in za gospodarstvo. 

Manj stresa, manj okužb 

Mnoga starodavna znanja nas že tisočletja učijo, da je naše telo s svojim imunskim sistemom v celoti sposobno samozdravljenja, če mu ga le dopustimo. Dopustimo pa mu ga, kadar živimo v miru, sproščeni, nam je dobro in se imamo lepo. Temu vedno bolj pritrjuje tudi sodobna medicina, zlasti imunologija. Naše kolektivno dobro počutje v marcu je še dodatno pozitivno vplivalo na naš imunski sistem in pomembno doprineslo na v povprečju ugoden razplet okužbe oziroma obrambe proti njej. 

Aprila bomo Slovenci na preizkušnji 

Za čas po 29. marcu pa nas djotiš opozarja, da bi se splošna klima med Slovenci lahko začela hitro spreminjati. Prej smo že rekli, da lahko iz naše djotiš karte razberemo, da smo odgovoren, odporen, skrben in delaven narod, še posebej, ko gre za naš odnos do denarja in imetja. Da veliko prenesemo in smo na marsikaj odporni, je nedvomno pogojevano z našo majhnostjo, zaradi katere se večkrat počutimo ogrožene. Zato za nas zelo velja, da smo tudi skrajno občutljivi na vsak poskus podučevanja, discipliniranja, omejevanja, nadzorovanja, obvladovanja oziroma kakršnegakoli poseganja v svobodo našega razmišljanja in življenja. Kot take bomo razumeli vse ukrepe, ki nas ne prepričajo, da so smiselni za skupno dobro, ampak bolj v korist enih na račun drugih.

Djotiš kaže, da bi se po 29. marcu lahko izrazito začel stopnjevati pritisk na medicinsko stroko. Če ji je bil prej dopuščen čas in dano zaupanje, da poišče rešitev za virus ne glede na kolateralno škodo na drugih segmentih življenja, se bodo od aprila do julija stopnjevale zahteve, da v svojih priporočilih jemlje v obzir tudi posledice, ki jih ima zahtevana izolacija za življenje zdravih ljudi in za gospodarstvo. Zaradi teh pritiskov je velika verjetnost, da se bo naša stroka za argumentacijo svojih nadaljnjih priporočil zatekala k sklicevanju na neprimerno bolj alarmantne številke pri sosedih in njihovim praksam v boju z virusom. Tako kot je podcenjevanje nevarnosti virusa spričo tolikšnih žrtev v soseščini lahkomiselno in slaboumno, djotiš opozarja, da je enako nerazumno tudi nekritično preslikavanje njihove situacije na naša tla, kljub izrazito drugačni statistiki obolelih doma. Velika verjetnost, da se nam to lahko zgodi, velja v času med 29. marcem in 30. junijem. 

Do 3. maja nam lahko silovita jeza zamegli siceršnjo trezno presojo in pripelje do upora proti vsemu, tudi proti ukrepom, ki bi bili v danih razmerah smiselni. 

Ne zdravje, skrbele nas bodo finance 

Hkrati pa djotiš opozarja, da bo po 22. marcu izrazito bolj izražena naša občutljivost na omejevalne ukrepe. Vedno več Slovencev bo glede virusne grožnje prepričanih v svoj prav in ne bo videlo smisla v zaostrovanju ukrepov. Pričakujemo lahko, da bo pri nas med ljudmi začel popuščati občutek ogroženosti zaradi virusa. Ob odgovornosti za zdravje se bomo spet začeli zavedati tudi odgovornosti za svojo finančno varnost. Pričakovali bomo, da se pozornost, ki smo jo kot družba ves marec nedeljeno namenjali virusu, začne preusmerjati k življenju po virusu. Če se bo stroka v svojih priporočilih še naprej sklicevala na dogajanje drugod po svetu, kljub drugačni stvarnosti doma, bi to pri ostalih državljanih v tem obdobju lahko sprožalo zelo mešane občutke, vključno z neposredno izraženim nasprotovanjem. 



Omejevanje svobode lahko pripelje do upora 

Že prej smo izpostavili, da smo Slovenci zelo občutljivi na vse omejevalne ukrepe, če dvomimo v njihovo smiselnost. Občutek, da smo postavljeni pred steno, nas podžiga k jezi in uporu. Jeza nikoli ne prinaša premišljenih odzivov, pač pa pogosto ustvarja željo po nekonstruktivnem kazanju mišic v dokazovanju, kdo je močnejši in ima zato lahko bolj prav. Občutek ogroženosti zaradi virusa bi lahko hitro zamenjal občutek ogroženosti zaradi omejevanja svobode. V takšni situaciji bi bila zelo priporočljiva prava mera občutka pri sprejemanju omejevalnih ukrepov. Dejstvo je, da smo odgovoren in odporen narod, ki se zaveda, da bo treba nekako tudi naprej živeti s prisotnostjo virusa. Toda, če se zaradi odnosa drugih do nas počutimo izigrane, nam lahko silovita jeza zamegli siceršnjo trezno presojo in pripelje do upora proti vsemu, tudi proti ukrepom, ki bi bili v danih razmerah smiselni.

Djotiš svari, da bo takšno pregreto ozračje vladalo od 22. marca do 3. maja. Podobno ozračje je v Sloveniji vladalo med 18. decembrom 2012 in 4. marcem 2013, v času znanih mariborskih in kasneje vseslovenskih protestov.

Po 22. aprilu bo razsajala epidemija nestrpnosti 

Na podlagi djotiša lahko sklepamo, da bo po 22. aprilu tudi drugod po svetu začela popuščati grožnja pred virusom. Zato bi vsako dodatno prilivanje olja na ogenj z nesorazmernimi omejevalnimi ukrepi in represivnim nadzorom v aprilu pri nas ustvarjalo idealne pogoje za izbruh novega, še bolj nalezljivega »virusa«, ki bo povzročil epidemijo nestrpnosti, ljubosumja, zamer, sovraštva, prepirov, sporov, prikrite in odkrite agresije. Po vrsti bo okužil sodržavljane, sosede, družine. Ta virus bo dosti težje zajeziti in preboleti kot koronavirus.

Zato si v tem obdobju ne bi smeli dopustiti, da pod plaščem vladnih ukrepov in v imenu korone obračunavamo med seboj zaradi nezadovoljstva in starih zamer, ki z virusom nimajo nič skupnega. Vsaj za nekaj časa pozabimo na razmišljanje v slogu, zakaj bi se imel lahko ti lepo, če se jaz nimam. Za to obstajajo trije dobri razlogi. Prvič, ker je sprtemu narodu najlažje zavladati, drugič, ker se od tistih, ki se imajo lepo, najlažje naučimo, kako se imeti lepo in  tretjič, ker tisti, ki se znajo imeti lepo, drugim ne zasedajo bolniških postelj, saj jih ne potrebujejo.

Žalostno in ironično bi bilo, da bi nam zaradi protivirusnih ukrepov pregreto ozračje, nestrpnost, žaljivke, zmerjanje, spori, sovraštvo, agresija do takšne mere povečalo stresni odziv in porušilo imunsko ravnovesje, da bi imel koronavirus v aprilu prosto pot, da naredi, kar ni mogel v marcu.



Naslednja tri leta bodo pomembno vlogo imeli mediji 

Za čas od junija 2020 do aprila 2023 bo za dobro klimo v Sloveniji zelo potreben občutek dobre informiranosti, transparentnosti in utemeljenosti razlogov za sprejemanje pomembnejših odločitev na ravni države. Zato lahko pričakujemo, da bo precej izpostavljeno dogajanje na področjih, ki zagotavljajo obveščanje in prenos znanja, kot so mediji ter šolski in izobraževalni sistem.

Navzven pa lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bodo na novo ustvarjale za Slovenijo pomembne povezave med narodi in večjimi interesnimi skupinami. To še posebej velja za čas od septembra letos do marca 2022, ko bodo posledice koronavirusa krojile novo ureditev sveta. Podobnosti s tem obdobjem lahko iščemo v času med februarjem 2002 in avgustom 2003. Slovenija je takrat skupaj s še devetimi državami dobila zeleno luč za vstop v EU, zgodili so se odmevni prevzemi večjih podjetij, veliko pozornosti smo namenjali nacionalnemu interesu, sprejeta je bila odločitev o ukinitvi naborništva.

Vzemimo koronavirus kot priložnost za rast 

Obdobje, ki je pred nami, bomo za Slovenijo najbolje izkoristili, če bomo znali pokazati svojo svojevrstnost, ki nam je bila dobesedno položena v zibelko. Koliko pa je na svetu dvomilijonskih narodov, ki se lahko ponašajo z lastno državo in svojim jezikom?  Narodove  samopodobe nam ne bo dvignilo posnemanje drugih, ampak lasten, inovativen pogled na dogajanje. Prvo priložnost za to ponuja koronavirus. Zaradi naše izkušnje in širšega, celovitejšega pogled na dogajanje v zvezi z njim lahko postanemo primer dobre prakse, ki mu bodo drugi sledili.

Srečno, Slovenija.