Že pred prihodom v Kairo sem svoja krila, obleke in visoke pete zamenjala s hlačami, ravnimi podplati in majicami, ki so segale od vratu, do zapestij in seveda gležnjev. V večini predelov Kaira ni nujno potrebno nositi hijab-a (pokrivala za lase), razen, seveda, v mošejah. Kljub relativni odprtosti do tujk, tolerantnosti do koptske manjšine in sproščenosti višjih slojev muslimank, ki pogosto ne uporabljajo tančice, me je še zmeraj obkrožalo približno 90% žensk, ki so nosile vsaj hijab, ne redko pa tudi niqab. Pokrivanje ženskih las je izraz skromnosti in predanosti bogu. Razkazovanje ženske lepote in s tem seveda tudi las, velja med ‘resnimi’ muslimani - se pravi tistimi z veliko večino - za skrajno nespodobno. 

Javna in domača sfera

Na baletnih urah oziroma na jogi, so me učenke, ki nosijo hijab, vsakič znova spraševale, če sem prepričana, da ne bo vstopil noben moški. Šele, ko sem jim zagotovila, da se to nikakor ne bo zgodilo, so se bila pripravljena odkriti in sodelovati na treningu. V Kairu se prostor zelo jasno deli na javno in domačo sfero tudi v oblačilni kulturi. Ženske, ki sledijo kulturi zakrivanja, se pravi večina, se odkrijejo le, če so v domačem okolju, med člani svoje družine, oziroma, če so v prisotnosti izključno ženske družbe. Tudi, ko kdo pozvoni na domača vrata, si nemudoma nadenejo hijab, saj bi bil obiskovalec lahko moškega spola. V Cairo Acting Studiu, pa ženske in dekleta, ki se zakrivajo večinoma ne vstopajo. Igra in izpostavljanje javnosti/občinstvu sama po sebi velja za nekaj, kar se spodobnim, čistim, dekletom ne pritiče. 

Evropsko je nespodobno

Sama sem svoja, ‘evropska’, oblačila uporabljala le ob posebnih priložnostih. Na primer, če sem šla v opero ali na kakšno domačo, večkrat s tujci prepojeno zabavo ali pa, če sem šla s skrivno skupino Egipčanov plesati argentinski tango. Skrivno zato, ker velja takšen način druženja, kjer moški in ženska, ki nista poročena in plešeta v objemu, za absolutno nesprejemljivega. Poleg tega bi moralo biti žensko telo za vse moške, razen za njenega moža, povsem nedotakljivo. S temi oblačili, ki roko na srce v evropski kulturi, ne pomenijo ničesar drugega, kot, da si zgolj urejen, bi na ulicah Kaira povzročila veliko zmešnjavo in neodobravanje. Dajala bi vtis, da brezsramno in neokusno provociram. Zato so prijatelji vedno skrbno parkirali avto natančno pred vhodom moje hiše in vhodom prostora, kjer se je odvijalo druženje s temi ‘neustreznimi’ oblačili. Če poensotavim, večina stvari, ki se doma zdijo elegantne in lepe, tukaj, v večini primerov, veljajo za nespodobne in izzivalne.

Kopalke

Kot tujki, pa se mi seveda marsikaj oprosti. Tudi bikinke na plažah Sinajskega polotoka. Tam je vzdušje, kar se oblačilnega stila tiče, zaradi vseh turistov, neprimerno bolj sproščeno. Se pa vseeno pogosto zgodi, da si po naključju obkrožen z veliko večino Egipčank, oblečenih v muslimanske kopalke, ki zakrivajo vse razen obraza, dlani in stopal. Seveda se vsakič znova v takšni situaciji, počutim skrajno nelagodno. Če bi bila Egipčanka, pa bi bila zaradi bikink dosti bolj obsojana kot sicer. 


V nadaljevanju jutri preberite razlike med moškim in ženskim svetom v Egiptu.