Zato večina besedil iz repertoarja 2020/21, podnaslovljenem Lebdenje, govori o trenutkih, ki so nekje »vmes«, ko jasnih novih možnosti še ni na horizontu. Jernej Pristov, izjemni vodja službe za odnose z javnostmi in mednarodno sodelovanje v SNG Drama Ljubljana nam je podal nekaj ključnih pojasnil o tem, kako so vendarle začeli sezono in kako je ustvarjalski proces v gledališču trenutno zelo otežen. Pa vendarle si vsi močno želijo, da bi lahko skupaj ustvarili umetniško vznemirljivo prihajajočo sezono.
S težko pričakovano, prvo »pokarantensko« premiero predstave Požigi v Drami začenjate novo sezono. Za kakšno delo gre?
Tako je, gre za dolgo pričakovano uprizoritev, ki bi morala zaokrožiti repertoar sezone 2019/20, a je zaradi epidemije in z njo povezane prekinitve študija in delovanja gledališča postala uvodno dejanje sezone 2020/21, s premierama 4. in 5. septembra. Prva slovenska uprizoritev drame Požigi, enega najžlahtnejših glasov sodobne frankofonske dramatike Wajdija Mouawada v režiji Nine Rajić Kranjac, razpira univerzalna vprašanja in zajemajo celoten spekter vplivov vojne na psihosocialno stanje družbe. Požigi preizprašujejo možnost sprave in ponovne vzpostavitve človeške skupnosti po nasilju in grozodejstvih neokolonialnih vojn; razgrinjajo tudi vprašanje potvarjanja preteklosti in molka, v marsičem vodilna nit uprizoritve, ki jo kritiki in občinstvo opisujejo s presežniki veličastno, presunljivo, močno, izjemno …
Za blaginjo in civilizacijsko razvojno naravnano prihodnost se mi zdi nujno, da gledališče in ostale veje umetnosti ostanejo čim širše javno dostopne in brbotajoče prisotne predvsem v živo. Le ta stik lahko med ustvarjalci in opazovalci vrhunske ustvarjalnosti zaneti iskro, ki je ne more ugasniti nič in nihče.
Vrhunski igralski ansambel Požigov sestavljajo Pia Zemljič, Nataša Keser (kot gostja), Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof. Dramo je v slovenščino prevedla Eva Mahkovic, dramaturg je bil Tibor Hrs Pandur, scenografinja Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, lektorica Tatjana Stanič, študijski asistent režiserke Jaka Smerkolj Simoneti in asistentka scenografinje Sara Slivnik.
Kaj vse nam sicer obeta letošnji repertoar. Katera tema bo simbolno diktirala ritem vašim odrom?
Zaradi epidemije in vseh dogajanj, ki jih je sprožila, smo se znašli v čudnem obdobju, ko nobena stvar ni čvrsta in dorečena, ko se težko na karkoli zanesemo in načrtujemo prihodnost, ker ostaja preveč neznank. Zato večina besedil iz repertoarja 2020/21, podnaslovljenem Lebdenje, govori o trenutkih, ki so nekje »vmes«, ko so se svetovi podrli in jasnih novih možnosti še ni na horizontu. Sezono, ki prinaša deset novih uprizoritev na velikem odru in v Mali drami, med njimi tri krstne in pet prvih slovenskih izvedb, bodo oblikovali pomembni avtorice in avtorji, režiserke in režiserji in seveda vrhunski igralci in igralke našega ansambla. Želimo si, da bi lahko skupaj kljub spremenjenim družbenim razmeram ali ravno zaradi njih, ustvarili umetniško vznemirljivo prihajajočo sezono, ki se bo osredotočila na posameznika in družbo v času negotovosti, sprememb in pričakovanja novega horizonta.
Prvim predstavam Požigov in nekaterim drugim septembrskim ponovitvam iz prejšnjih sezon, sledi začetek nove sezone v Mali drami, ki ga bomo 25. in 26. septembra zaznamovali s premierama krstne uprizoritve satirične drame Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča. V oktobru bo na velikem odru sledila krstna uprizoritev odrske priredbe knjige Moj mož trenutno ene mednarodno najslavnejših makedonskih pisateljic Rumene Bužarovske v režiji Ivane Djilas, ki je skupaj z dramaturginjo Ano Duša tudi avtorica priredbe. Isti mesec bo v Mali drami premierno predstavljena prva slovenska uprizoritev igre Vse sijajne stvari britanskega dramatika Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner, ki prvič režira v Drami. Decembra bo na velikem odru uprizorjena znamenita enodejanka Konec igre irskega dramatika in vsestranskega ustvarjalca Samuela Becketta v režiji Diega de Bree.
Januarja 2021 na veliki oder prihaja ena največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramatike Cement Heinerja Müllerja v režiji Sebastijana Horvata. Gre za drugi del mednarodne gledališke trilogije, ki sta jo režiser Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis zasnovala po tem delu v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Isti mesec bo v Mali drami premiera prve slovenske uprizoritve igre Učinek britanske dramatičarke Lucy Prebble v režiji Eve Nine Lampič. Gledališko priredbo in krstno uprizoritev na velikem odru bo februarja doživel nagrajeni roman Gorana Vojnovića Figa v dramatizaciji Simone Hamer in režiji Luke Martina Škofa. Aprila prihodnje leto pa bo sezono na velikem odru sklenila prva slovenska uprizoritev izrazito večplastne igre Mati poljskega avantgardnega dramatika Stanisława Ignacyja Witkiewicza v režiji Juša Zidarja. Sezono v Mali drami pa bo zaokrožila prva slovenska uprizoritev igre Škorpijon francoske avtorice Veronique Olmi v režiji Nine Šorak.
Kaj pa koncerti, branja in ostali zanimivi dogodki, po katerih ste kot gledališče tudi posebni, drugačni od ostalih. Bodo obiskovalci letos deležni tudi teh?
Trenutne usmeritve pristojnih organov in z njimi povezane zelo omejene prostorske, časovne in tudi finančne zmožnosti, žal ne omogočajo, da bi letošnja sezona na področju spremljevalnih programov omogočala tako bogat program, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih. Kljub temu se bomo trudili, da bi bilo povezovanje gledališča z drugimi dimenzijami umetnosti v Drami še naprej čim bolj pestro in, kot ste rekli, ena od naših razlikovalnih prednosti. Prav zato bo Drama v septembru ob predstavah na velikem odru del programa izvedla na prostem.
Program za to priložnost obujenega prizorišča vrt za Dramo bo obsegal literarne dogodke in uprizoritve: 16. in 17. septembra ob 20.00 branje poezije Svetlane Makarovič in Alojza Ihana, 24. septembra ob isti uri pa bralno uprizoritev #pika mladih dramatičark in dramatikov pod mentorstvom Simone Hamer v izvedbi igralskega ansambla. Na vrtu za Dramo bomo 12. in 19. septembra ob 20.00 odigrali sodobno dramsko opero Marjana Nečaka in Maje Hrgović Deklica s strunami. Zelo nas veseli, da tudi letošnjo sezono sponzorsko podpira podjetje Mercator in pomaga omogočati predvajanje arhivskih posnetkov uprizoritev in drugih avtorskih vsebin v okviru virtualne platforme Drama od doma. Z Mercatorjevo podporo bomo pripravljali in na družbenih medijih obeh partnerjev delili ekskluzivne vpoglede v nastajanja novih uprizoritev.
So igralci in igralke hišnega ansambla že vznemirjeni in kako so lahko vzdrževali formo, ko niso mogli nastopati?
Igralci in igralke ansambla Drame so izjemno pogrešali delo v gledališču, odrski stik z občinstvom, ustvarjanje novih uprizoritev ... Enako vse ostale službe, od tehnike do uprave, prav tako pa številni zunanji avtorji in ustvarjalci, s katerimi sodeluje Drama. Vsem nam je zelo manjkala možnost vsakodnevnih srečevanj, ki so svetlobe našega ustvarjalskega in operativnega procesa. Ves čas trajanja odloka o omejevanju stikov – prav tako pa tudi v času predpoletnega poepidemijskega oživljanja družbe in gledališč, ko smo takoj začeli z vajami za štiri nove uprizoritve –, smo se vsak pri sebi po najboljših močeh trudili, da bi ostali v čim boljši gledališki formi in ostali čim bolj povezani. Člani in članice igralskega ansambla so nas tako bodrili in duhovno hranili z branji poezije in druge izbrane literature. Te posnetke smo nato delili tudi s člani različnih ranljivih skupin, ki jim je virus strahotno omejil možnosti za medsebojne stike in svobodno življenje.
Po tej, že pol leta trajajoči preizkušnji in prvi uspešno izvedeni premieri nove sezone, srčno upamo in si želimo, da bi lahko nadaljevali z našim delom in ustvarjanjem. To je v primeru Drame in še marsikatere druge kulturne ustanove tudi naše javno poslanstvo, predpisano z zakoni. Predvsem pa je umetnost nenadomestljiva duhovna hrana, ki nas je v tednih in mesecih ujetosti med domače zidove z različnimi posnetki in javljanji v živo reševala in nam vlivala upanje v boljšo prihodnost. Za blaginjo in civilizacijsko razvojno naravnano prihodnost pa se mi zdi nujno, da gledališče in ostale veje umetnosti ostanejo čim širše javno dostopne in brbotajoče prisotne predvsem v živo. Le ta stik lahko med ustvarjalci in opazovalci vrhunske ustvarjalnosti zaneti iskro, ki je ne more ugasniti nič in nihče.
S kakšnimi težavami se srečujete glede na neizogibne koronske razmere?
V trenutnih pogojih je ustvarjalski proces v gledališču zelo otežen, prav tako organizacija programa predstav in vseh drugih spremljajočih dejavnosti. Omenjene okoliščine nam jemljejo bistven vir za pokrivanje stroškov programa s prodajo vstopnic, saj moramo kljub močno zmanjšanemu številu gledalcev še vedno nositi vse izvedbene stroške predstav, oziroma so ti stroški zaradi upoštevanja vseh preventivnih ukrepov za zaščito obiskovalcev ter naših zaposlenih in sodelavcev pri uprizoritvah sedaj še višji, kot so bili pred pojavom koronavirusa ob polni zasedenosti dvoran.
Potovanje – metaforično ali dejansko –, je vedno bilo in mora tudi v prihodnje ostati eno temeljnih poslanstev vrhunske gledališke umetnosti in vitalna komponenta njenega rituala.
Z upoštevanjem obveznih varnostnih razdalj med sedeži in od odra, ki jih za omejevanje epidemioloških tveganj predpisujejo pristojne institucije, lahko gledališke dvorane Drame trenutno sprejmejo zelo omejeno število gledalcev. Tako lahko Požige na velikem odru v skladu s trenutnimi predpisi hkrati gleda do 70 gledalcev, kar predstavlja eno šestino siceršnje kapacitete dvorane z okoli 420 sedeži. Mala drama s 100 sedeži pa bo lahko sprejela nekje od 15 do 30 gledalcev, odvisno od postavitve uprizoritve oz. uporabe odra. Z omejenim sedežnim protokolom bomo lahko v letošnji sezoni ponudili manj kot 2.000 abonentskih mest, kar predstavlja dobro tretjino vseh vpisanih abonentov v prejšnji sezoni, pred pandemijo. Po najboljših močeh se trudimo, da bi lahko družbi tudi v teh časih dali čim več in da bi se obiskovalci še naprej dobro počutili v Drami. Kot pravi slogan nove sezone: Drama je.
S predstavami ste vedno tudi nadvse uspešno gostovali po svetu. Bo to v teh negotovih časih sploh še izvedljivo?
Okoli 30 mednarodnih gostovanj, ki smo jih načrtovali v minuli in novi sezoni, je zaradi globalne pandemije koronavirusa in odpovedi praktično vseh mednarodnih gledaliških festivalov bilo odloženih v bližnjo ali srednje oddaljeno v prihodnost. Če omenim le nekatere: uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata bi morala gostovati na Mednarodnem gledališkem festivalu KONTAKT na Poljskem, na Mednarodnem festivalu malih odrov Reka na Hrvaškem, na mednarodnem festivalu Mittelfest v Italiji, na MIT festivalu v Črni gori in na Mednarodnem gledališkem forumu TEART v Belorusiji. Lorencijevi Pogovori o ljubezni še niso doživeli premiere v Italiji in Albaniji in številnih drugih evropskih gostovanj. Neverland, mednarodna koprodukcija hamburškega gledališča Thalia Theater v režiji Antúja Romera Nunesa pri kateri sodeluje tudi Drama, je bila v letu 2020 izvedena le enkrat, odpadla so številna njena evropska gostovanja, med drugim tudi na slavnostnem odprtju 7. Drama Festivala v Ljubljani.
Z Wildovo Salomo v režiji Eduarda Milerja bi morali gostovati v beloruski prestolnici ob 100. obletnici Narodnega akademskega gledališča Janka Kupale. Pandurjev Faust bi letos ponovno obkrožil svet: poletni gostovalni turneji po mehiških velemestih Mexico City, Monterrey in Guadalajara bi sledilo potovanje na Kitajsko in nastop na osrednjem prizorišču svetovno sloveče Operne hiše Guangdžov, palače umetnosti, ki jo je v dvanajstmilijonskem središču pokrajine Guangdong zasnovala znamenita arhitektka Zaha Hadid. Novembra bi ekipa Fausta svetovno turnejo sklenila z nastopom v Tel Avivu na mednarodnem festivalu “ONCE” 2020, ki ga prireja znamenito izraelsko gledališče Habima. Koprodukcija Iliada je bila povabljena na Kitajsko, z več ponovitami bi jo predstavili v desetmilijonskem mestu Hangčou. Uprizoritvi Pljuča Duncana Macmillana v režiji Žige Divjaka in znanstveni kabaret 2020 po motivih besedila Y. N. Hararija v režiji Ivice Buljana bi morali prav v teh dneh gostovati v Beogradu na 54. Bitef festivalu.
Trenutno ostajajo »na čakanju« še številna druga evropska gostovanja različnih uprizoritev Drame, ki jih tukaj, da vas ne bi dolgočasil, ne bom natančno omenil … Lahko pa zagotovim, da smo s tujimi partnerji Drame ves čas v stikih in si skupaj prizadevamo, da bi že v prihodnjih mesecih izvedli prve mednarodne poti. Trenutno smo najbliže gostovanju Deklice s strunami na Poljsko in v Italijo. Potovanje – metaforično ali dejansko –, je vedno bilo in mora tudi v prihodnje ostati eno temeljnih poslanstev vrhunske gledališke umetnosti in vitalna komponenta njenega rituala.
Kaj pa napovedana prenova Drame, se bo kmalu zgodila in kaj bo to pomenilo za izvedbo napovedanih predstav?
Projektiranje celovite prenove SNG Drama Ljubljana poteka po načrtih. Trenutno smo v sodelovanju s projektanti – birojem Bevk Perović arhitekti, ki je na anonimnem mednarodnem javnem natečaju predstavil po mnenju stroke najboljšo in najbolj celovito arhitekturno rešitev za prenovo – in s pristojnim kulturnim ministrstvom na točki pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Junija letos je vlada na seznam prednostnih infrastrukturnih projektov, ki bodo imeli prednostno obravnavo pri pristojnih organih in financiranju, uvrstila tudi celovito prenovo Drame. Upamo, da bomo z gradbenimi deli začeli v čim bližji prihodnosti, in da bomo lahko kmalu odigrali slavnostne prve predstave na odrih prenovljene Drame.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: