No, in sem si zavrtela ponovno tisti posnetek iz 11. februarja 2009, ko je v satirični oddaji Radio Ga ga Šarec alias Ivan Serpentinšek delal hierarhijo tega sveta, povsem zabavno, da ne bo pomote, rekoč: najprej je Bog, potem dolgo ni nič. Nakar je moški. In sledijo: mehanizacija. Nebesna telesa. Tropski pragozd. Ekvator. Seme za koruzo. Avion. Ladja. In vse ta drugo. Politična ustava. Baba. Pes. (Nakar Serpentinšku zmanjka idej, koga bi postavil na zadnje mesto, za babo in psom, pa mu pomagata zabavljača v studiu – Jure Godler in Tilen Artač –, da zvozi hierarhijo.) Legvan. Ta je zadnji v tem vesolju. Da se razumemo: vem, kaj je satira, hočem samo povedati, da se bojim, da Serpentinšek v letu 2017 še ni zapustil Šarca. Obstaja sicer še kakšna razlaga, kako kandidat za predsednika vidi žensko; minimalna možnost lahko razloži, da je Šarec samo nespreten v javnem izražanju, ampak, prav o tem je tekla beseda v studiu, da je aktualni predsednik Pahor nespodoben šovmen, ki je predsedniško funkcijo degradiral v resničnostni šov s svojimi infantilnimi izjavami in pojavami. Mislim, da moramo biti bolj natančni, ne gre samo za obliko, temveč gre za vsebino; ni bistvo v tem, da ima vsakdo svoj politični slog, kot smo slišali pripovedovati njegove zagovornike, ampak je poanta v vsebini, ki pa je nezrela, predvsem pa seksistična in poniževalna (enkrat do mladoletnic, to je maturantk, drugič do žensk in moških, tretjič pa do volivk in volivcev, kakor političnega prostora vobče). 


Ne sme nam biti vseeno, kdo nam vlada. Ne smemo pristati na beznice, kot so resničnostni šovi, poenostavitve, licemerske hece in »sproščene« like, ki nam krojijo naša življenja. Ne smemo misliti, da nam jih ne. Zahtevati moramo reprezentativne, to je verodostojne voditelje. In prav to moramo najprej zahtevati od sebe. Polno odgovornost!


Torej, v studiu so se minulo sredo, ko je tekla beseda o predsedniških volitvah, mudili, kot že rečeno, Marjan Šarec, Matjaž Nemec (ki je zastopal svojega šefa Boruta Pahorja, me prav zanima, kje je aktualni predsednik bil, da ni utegnil zaviti v studio, morda na plaži, bržčas pa se mu ni zdelo vredno pojaviti v javnosti) in Jernej Vrtovec iz stranke NSi (ki je zastopal svojo šefinjo Ljudmilo Novak in za katero je povedal, da bi bila, kajpada, najboljša rešitev za Slovenijo). Je še pridal, da sicer on govori izključno v svojem imenu, ker ne ve, ali se bo Novakova odločila za kandidaturo, je pa nesporno najboljša itd. (no, dva dni kasneje jo je). Hočem vam povedati, da se je pogovor središčil na infantilno vedenje aktualnega predsednika Pahorja, ob skrbnem poslušanju pa so padale iz ust političnih konkurentov ali pač njihovih zastopnikov taiste nebuloze, nespodobnosti, nedodelanosti. Torej, iščemo boljšega, saj za to gre, a bodimo realni, klin se s klinom pač ne zbija.  Bojim se, da čudežev v tem poletju (in še v nekaj prihajajočih) ne bomo odkrili. Naša politična kultura je vse bolj zanikrna, odtujena, zavest omejena, in resnično se moramo aktivne/i, to je odgovorne/i državljanke in državljani prosvetliti. Ne sme nam biti vseeno, kdo nam vlada. Ne smemo pristati na beznice, kot so resničnostni šovi, poenostavitve, licemerske hece in »sproščene« like, ki nam krojijo naša življenja. Ne smemo misliti, da nam jih ne. Zahtevati moramo reprezentativne, to je verodostojne voditelje. In prav to moramo najprej zahtevati od sebe. Polno odgovornost!