V luči obtožb, ki so v zadnjih mesecih preplavile filmsko industrijo in tudi politični parket, Lewinskyjeva ni več tako zelo prepričana, da sta si bila s predsednikom pred dobrima dvema desetletjema, ko se je začelo njuno nespodobno druženje, povsem enakopravna. Ali je resnično imela tudi ona v roki enako število kart? Bi mu resnično lahko rekla ne, če bi hotela? Ali jo je predsednik ustrahoval s svojim položajem in vplivom, ne da bi se ona tega zavedala? Ali bi pravzaprav moral on biti tisti, ki bi moral ustaviti njeno zapeljevanje?



Tako se zdaj sprašuje Monica Lewinsky, ena najbolj razvpitih prešuštnic v zgodovini: odgovorov sicer še ni našla, je pa menda olajšana, da s svojo zgodbo ni sama in da ji lahko izkažejo razumevanje podpornice gibanja Jaz tudi (Me Too). Kot se spominja, je bila v devetdesetih mlada pripravnica, Clinton pa eden najvplivnejših moških na svetu, zato si že v izhodišču nista bila enakopravna, je zdaj prepričana. Skratka, ocenjuje, da bi predsednik moral ustaviti njeno nespametnost in jo postaviti na trdna tla, po drugi strani pa je prepričana, da je za svojo nespodobnost tudi pošteno plačal, ne nazadnje se je moral spopasti z besno ženo, obsojajočo javnostjo in političnim vrhom.