Pogosto občudujem vrane, ki prikupno, malce nerodno stopicljajo naokoli, med poletom pa postanejo veličastna, elegantna bitja z gosposkim razgledom. Kot bi plesale z vetrom. Človek nima svojih kril, a nevidna lahko dobi in poleti, ko se preda plesu. Pleše, odkar obstaja, se zaveda sebe in okolice. Zato, ker ga ples sprošča in osrečuje; povezuje z naravo in lepoto, ki je ni mogoče ubesediti. Gre za šport, ki je hkrati umetnost. Portal do lepšega jutri.
S hrbtenico, na polno!
Strogo tehnično gledano nikoli nisem bila plesalka številka ena, pa čeprav sem s skupino jazz plesalcev v kategoriji show dance dvakrat osvojila naslov državnih prvakov in vsako nedeljo v živo nastopala v paradni oddaji Poglej in zadeni. Takrat, pri sedemnajstih, osemnajstih letih je bil ples moje življenje. »Stop! Zdaj pa poglejte, kako se pleše s hrbtenico, doživeto, na polno! Katja, izvoli,« so bile zame nepozabne besede, ki mi jih je med urjenjem koreografije za državno prvenstvo izrekla takratna trenerka Mirjam. Plesalci zagotovo niso vrhunski v prvi vrsti zaradi tehničnega znanja, ampak predvsem srčnosti in strasti.
Zaplešimo, torej, pa če znamo ali ne! Kot se glasi še ena modrost: Življenje ni čakanje, da bo nevihta minila, temveč učenje, kako plesati v dežju.
Kako plesati v dežju
V baletno šolo, v kateri smo imeli kmalu nastop na temo novoletnih snežink, sem bila prvič vključena že pri petih letih, a ne prav za dolgo. Usodna puščica, ko sem čutila, da se moram vrniti v plesno dvorano, na oder, me je zadela v srce v zgodnjih najstniških letih med ogledom filmov Briljantina (Grease), Flashdance in Umazani ples (Dirty Dancing). V vseh blesti uporniška mladež, ki išče svojo pot, potrditev, vrednost. Sami in v dvoje. Ona in on – močnejša kot vse zlo tega sveta. Ja, Hollywood in glasbena industrija se od nekdaj zavedata moči plesa. Tega, da nas ta – kadar plešemo z odprto srčno čakro – lahko motivira v osebni rasti in celo zdravi. Ne nazadnje, tudi najnovejša znanstvena dognanja kažejo, da je najboljše, kar lahko naredimo za svoje zdravje, povezano s srčnimi zadevami. S sposobnostjo, da se postavimo zase, si prisluhnemo in uživamo tukaj in zdaj. Ljubimo. Zaplešimo, torej, pa če znamo ali ne! Kot se glasi še ena modrost: Življenje ni čakanje, da bo nevihta minila, temveč učenje, kako plesati v dežju.
Tudi jaz lahko letim
Pred kratkim sem ponovno začela plesati. Jazz balet v skupini za dame po tridesetem. Kar dobro mi gre. Kot pravi trener Damjan, imajo mišice spomin. Počasi spet postajajo prožne, piruete bolj stabilne, obrati fokusirani, skoki lahkotnejši. Spet se je rodil tisti občutek: tudi jaz lahko letim.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: